Da, to sem jaz. Vaša šola. V novi preobleki ... Se vidimo septembra.
V času poletnih počitnic pa le upoštevajte besede Ferija Lainščka:
Šolske stvari in skrbi moraš v predal zakleniti,
da ti ne morejo počitnic greniti, a tudi ne pobegniti.
Nato moraš počitnicam natančno dneve prešteti
in vsak dan moraš nekaj hoteti, želeti, početi.
Učenka OŠ bratov Polančičev 1976–1984
»Mi smo šola slavnih bratov, bratov dveh junakov ...«
… so prepevali učenci višjih razredov, ko smo tistega daljnega 1. septembra 1976 skupaj s starši vstopali skozi ogromna stara vrata z Aškerčeve ulice in se skrivali za maminimi krili v nekdanji telovadnici, danes učilnici petega razreda. Bilo je včeraj, ko nas je tovarišica Ada sprejela v svoje naročje in postala zame sinonim učiteljice z veliko začetnico. Moja Ada me je spremljala in me spremlja še danes – ostala je svetla zvezda, ki ji še sledim. Naučila nas je odprtosti, prijaznosti in strpnosti, kolegialnosti in pravičnosti. Torej vsega tistega, kar v današnjem svetu ni več vrlina.