Pozdravljeni!

 

Tako! Prve redovalne konference je konec, zato si lahko privoščimo malo več počitka in posvetimo več časa tistim stvarem, za katere nam včasih zmanjka časa! Na primer branje! Od knjig... do šolskega glasila! Bla-blajevci smo se odločili, da bo to glasilo obsegalo obširno temo – preteklost. Nadaljevali bomo časom, ki ga živimo, nato pa pogledali še v prihodnost. V naslednjih številkah, seveda. 

Tokrat vas bomo popeljali  v svet prvih avtomobilov, zgodovino nogometa, spoznali pevce preteklosti in ugotovili, kako je nastalo vesolje. Kot vsako leto, boste v Blabla-ju našli bralni zalogaj, kjer so zbrane različne zgodbice, soneti in nadaljevanje kriminalke iz lanskega glasila. Za vse ljubitelje čarovnij smo tudi letos pripravili nekaj vrstic o pogumnem Harryu Potterju, za tiste bolj brihtne pa križanko in kviz. Če ste se kdaj spraševali, kateri pomembni osebi iz preteklosti ste najbolj podobni, vam predlagam, da odgovor poiščete kar v Blablaju! Hja, upam, da bo vsak našel nekaj zase.

Pa veselo branje!

Neva

 

 

 

 

 

KOLOFON

 

BLA-BLA. Izdaja Uredniški odbor glasila OŠ bratov Polančičev, Prešernova ulica 19, 2000 Maribor, tel. 2505141, domača stran: http//www.o-bp.mb.edus.si

 

Elektronsko oblikovanje: Aleksander Jeršič

 

Uredniški odbor:

Liza Močnik, 4.c, Ana Ferlinc, 4.c, Selena Bošnjak, 4.c, Pavlina Japelj 6.a, Zdenka Pišek, 6.a, Natalija Jakopiček, 6.a, Gaja Kutnjak, 6.a, Alen Faljić, 6.b, Anja Dovečar, 6.a, Monika Koležnik, 6.b, Sara Brus, 6.b, Vesna Brlič, 6.b, Tine Puhar, 6.b, Petra Žula 6.c,  Barbara Lečnik, 7.a, Mojca Štampar, 7.a, Urška Lindič, 7.a, Andreja Domajnko, 7.a, Blaž Ciglenečki, 7.b, Samo Gazvoda, 7.b, Neva Štumberger, 8.b, Vesna Mitrović, 8.b, Evelina Savić, 8.b, Doroteja Hajduković, 8.a

 

Mentorice:       Danica Gotlih, Jadranka Čopi, Leja Miljančić

Letnik:              10           

Številka:           1             

Leto:                2002/03

Izvodov:           200         

Cena:                250 sit

Tisk:                 Unigrafika d.o.o.

 


 

KAJ LAHKO NAJDETE V TOKRATNEM BLABLAJU?

 

- NEVINE PRIJAZNE UVODNE BESEDE

- BLAŽEVE VTISE Z MALIH SIVIH CELIC

- URŠKIN IN ANDREJIN INTERVJU O OBLAČILIH IZ PRETEKLOSTI

- GAJA JE NEKAJ OBLAČIL NATANČNEJE PREDSTAVILA IN JIH TUDI NARISALA

- ALENOV ČLANEK O STARIH ČASIH NOGOMETA

- AVTOMOBILI V PRETEKLOSTI, KOT JIH PREDSTAVI TINE

- ZDENKA RAZMIŠLJA O SLOVENSKEM FILMU SKOZI STOLETJA

- … IN NE POZABI NA HERRYJA POTTERJA IN DVE POPULARNI GLASBENI SKUPINI

- MONIKA IN SARA STA SE SPOMNILI NEJCA IN SKUPINE BEPOP + ANKETA

- ANJA IN NATALIJA NAM PREDSTAVLJATA ŠOLSTVO NEKOČ

- VESNA ŽELI, DA BI VZLJUBILI VESOLJE, IN RAZKRIVA NJEGOVE SKRIVNOSTI

- DOROTEJO ZANIMAJO ŽIVALI, KI SO ŽE IZUMRLE

- PETRA JE ZBRALA NEKAJ MODRIH MISLI

- ZA ZABAVO SO POSKRBELE LIZA, SELENA IN ANA S ŠALAMI

- NAGRADO LAHKO DOBITE, ČE BOSTE REŠILI ALENOVO IN TINETOVO KRIŽANKO ALI ZDENKINO NAGRADNO IGRO

- VESNA VAM V HUMOROSKOPU NAPOVEDUJE PRIHODNOST

- PAVLINA JE POBRSKALA ZA ZANIMIVIMI SMS SPOROČILI

- VSI VI PA STE LAHKO - IN NEKATERE STE - SODELOVALI S SVOJIMI PESMIMI, ZGODBICAMI ...

 

POBRSKAJTE, MORDA NAJDETE ŠE VEČ

 

 

Novoletne želje 

 

 

 

Na naši šoli sem naredila anketo, kaj si kdo želi za božič in ob novem letu. No, pa poglejmo odgovore:

 

Želim si prenosni računalnik                              Alen 6.b

 

Želim si  konja                                                    Kajtja 5.c

 

Želim si twister                                                   Kaja 5.c

 

Želim si, da bi čimprej šli v Nasfeld                  Nika 6.b

 

V novem letu si želim dobre ocene                   Nika L. 6.b

 

V novem letu si želim veliko pridnih učencev

in pevcev, s katerimi bi lahko skupaj izvajali

čudovit svet glasbe                                             Učiteljica, ga. Gorjup

 

Želim si veliko zdravja                                       Natalija, 6.a

 

Želim si nov računalnik                                      Blaž, 7.c

 

Želim si dobre ocene in lego kocke                   Ajda, 3.b

 

Želim si diskman                                                Ana,  4.c

 

Želim si fotoaparat                                             Selena, 4.c

 

 

 

SREČNO 2003

 

PA VI?  KAJ SI ŽELITE VI?  VSI PRI BLABLA-JU SI ŽELIMO,

DA BI SE VAM ŽELJE URESNIČILE.

SRECNO 2003                                                                                                                                                                                                                         

Sestavila in natipkala: Zdenka Pišek 6.a

 

Nastanek vesolja

 

Vprašaje, kako je nastala Zemlja, je ljudi zanimalo že stoletja. Šele pred nedavnim je bilo mogoče o tem izdelati verjetne teorije in celo danes ne moremo biti prepričani, da do osnovni problemi rešeni, vendar pa so znana vsaj nekatera dejstva.

 

Ovržene zmote

Dolgo časa so verjeli, da je Zemlja središče vesolja. Šele z izidom Kopernikove knjige De revulutionubus orbium coelestium leta 1543 in kasneje z življenjskim delom IsaAca Newtona so predstavo o Zemlji kot središču vesolja dokončno pokopali ter postavili domnevo, da je Zemlja nastala enako kot ostali planeti v Sončevem sistemu.

Kdaj so planeti nastali, so dolgo časa samo ugibali. Pri tem so se pogosto opirali na verske dogme. Še pred nekaj stoletji  je nek nadškof trdil, da je svet nastal leta 4004 pred našim štetjem. Geološke najdbe so to in druge podobne trditve kmalu ovrgle, vendar vse do novejših časov niso mogli zanesljivo oceniti starosti Zemlje. Danes menimo, da je Zemlja stara med 4,5 in 4,7 milijarde let.

To potrjujejo tudi analize vzorcev z Lune, ki so jih prinesli v misijah  Apollo in ki so jih nabrale sovjetske avtomatske sonde. Danes vemo, da sta Luna in Zemlja približno enako stari, in ni razloga, da to ne bi veljalo tudi za vse druge planete.

 

Razvoj Sončevega sistema

Po moderni teoriji naj bi bil Sončev sistem v začetku oblak plinov nedoločene oblike. Pravega  Sonca ni bilo kot tudi ne sproščanja jedrske energije. Oblak plinov je bil pretežno iz vodika. Sčasoma je oblak dobil pravilnejšo obliko. Krčenje oblaka se je nadaljevalo in v sredici je postajal vedno bolj vroč. Sonca se v njem še vedno ni dalo prepoznati. Krčenje in zgoščevanje oblaka zaradi lastne teže se je še nadaljevalo. Najgostejši del v središču je tam, kjer se je že pričelo oblikovati Sonce in sevati sproščeno energijo. Čim bolj je Sonce svetilo, tem bolj neenakomerna  je postajala  porazdelitev plinov v oblaku. V njem so se pojavile zgostitve, kjer se potopoma nakopičilo vedno več snovi. Nastali so »protoplaneti«. Z večanjem protoplanetov je naraščala tudi njihova gravitacijska privlačna sila. Vedno več in več snovi prvotnega oblaka so lahko pritegnili in obdržali. S krčenjem prvotnega oblaka se je lahko na protoplanetih ujelo še več snovi. Sonce v središču je sevalo vedno močneje. Sončev sistem še ni dosegel današnje oblike. Večji protoplaneti so zaradi svoje večje privlačnosti rasli na račun manjših, tako da se število protoplanetov s časoma zmanjševalo. Z večjo maso so postali večji protoplaneti tudi vedno bolj okrogli. Sončev sistem je pričel kazati znano obliko. Vir energije v Sonce so postale jedrske reakcije. Dokler so se oblikovali protoplaneti, se je Sonce krčilo. Končno se je ustalilo in začelo stabilno življenje, ki bo trajalo  10 milijard let.

Pred približno 5 milijardami let je Sončev sistem dobil obliko, kot jo poznamo danes: stabilno Sonce v središču, obkrožajo ga planeti.

 

Pripravila: Vesna Brlič, 6.b

 

 

solstvo

 

 

 

 

 


RAZUMEVANJE  PRETEKLOSTI, ŠE POSEBEJ  STREJŠA  OBDOBJA,  JE  DANES  ŠE  POSEBNO   TEŽKO. 

POMEMBEN DEL KULTURNE ZGODOVINE PREDSTAVLJA  NASTA-NEK  IN  RAZVOJ  ŠOLSTVA.

OB  NASELITVI  SLOVENCEV  V  NOVI  DOMOVINI  V 6.  STOLETJU  JE  TUDI VZGOJA V SKLADU Z NJIHOVO RODOVNO-PLEMENSKO DRUŽBENO UREDITVIJO ODSEVALA ENAKOPRAVNE ODNOSE RODOVNIH ČLANOV. RAZLIKOVALA SE JE EDINO PO SPOLU, SAJ SO DEČKI DOBIVALI DRUGAČNO VZGOJO KOT DEKLICE. PRVE ZAPISE O ZAČETKU ŠOLSTVA V MARIBORU ZASLEDIMO V LETU 1224. TAKRAT JE V MARIBORU ŽIVELO 1000 PREBIVALCEV.

 

 

NAŠA ŠOLA NEKOČ

 

ŠOLA JE BILA ENORAZREDNA IN JE IMELA SVOJ SEDEŽ V ŽUPNIŠČU NA SLOMŠKOVEM TRGU. ŠOLSKI OKOLIŠ JE OBSEGAL VSE MESTO. V ČASU REFORMACIJE JE ZA RAZVOJ ZNANJA IN ŠOLSTVA POMEMBEN PRIMOŽ TRUBAR. TO JE ČAS, KO SMO SLOVNCI DOBILI PRVO KNJIGO- KATEKIZEM IN ABECEDNIK. ŠELE MARIJA TEREZIJA IN NJEN SIN JOŽEF II., STA V DRUGI POLOVICI 18. STOLETJA UVEDLA VELIKE SPREMEMBE. NAŠA ŠOLA JE BILA ZGRAJENA PRED PRIBLIŽNO 88. LETI.  IMENOVALA SE JE VESNA. V NJEJ STA BILI  GOSPODINSKA ŠOLA IN DIJAŠKI DOM. LETA 1945 SE JE V TO ZGRADBO PRSELILA OSNOVNA ŠOLA. LETA 1960 JE DOBILA IME PO  SLOVENSKEM PESNIKU ANTONU AŠKERCU.

LETA 1972 SE JE ZDRUŽILA Z OSNOVNO ŠOLO BRATOV POLANČIČEV IN DOBILA IME PO BRATIH PARTIZANIH, IVU IN LOVRU POLANČIČU.  PO DESETIH LETIH JE DOBILA ŠE PRIZIDEK. ZGRADILI SO GA S SAMOPRISPEVKOM NAŠIH STARŠEV.

 

PRIPRAVILI IN OBLIKOVALI:

 

ANJA DOVEČAR, 6.A 

                                                                                IN

NATALIJA JAKOPIČEK, 6.A

Male  si,ve  celice 

 

 

 

 

V torek, 5. 11. 2002 našega štetja, smo se odpravili na snemanje oddaje Male sive celice v Ljubljano. Tam smo nekateri aktivno sodelovali kot navijači, nekateri (jaz, na primer), pa smo bili tam kot predstavniki medijev, nekateri pa so tekmovali. Ti zadnji »nekateri« pa so bili: Gregor Mumel, Jasna Čavalič, Martin  Golež.  In ti so ponosno zastopali barve naše šole. Žal so imeli nasprotniki (tj. OŠ Miklavž na Dravskem polju) vendarle malce več sreče. Pa da ne boste našim tekmovalcem zamerili. Morda so imeli le slab dan.

No, kakor koli, tja smo odšli z avtobusom, na katerem smo poslušali slovenske popevkarje in se na skrivaj posladkali. Ko so nas odložili pred RTV, smo zahlastali po zraku in odšli v kletne prostore televizijske hiše. Tam smo  počakali še kakšno uro, dokler niso prišli po naše tekmovalce, da so jih naličili. Čez 15 minut pa so prišli še po ostale »nekatere« in nas odpeljali v studio. Tam so nam razložili »pravila igre« in predstava se je začela. Na začetku so bili naši še malo zmedeni, tako da so že na začetku izgubili nekaj točk. Po nekaj minutah pa so se že privadili, vendar je bilo takrat že prepozno. Saj veste. Trema opravi svoje. Če se jim je kdo slučajno posmehoval, mu priporočam, naj se sam postavi na njihovo mesto in občuti, kaj je to trema. To je skoraj tako hudo, kot da sediš na stolčku nasproti Jonasa.

Oprostite, sedaj smo zašli čisto v druge vode. Kakor koli, ko se je tekmovanje zaključilo, so vsi tekmovalci prejeli nagrade in se vsevprek rokovali.

Po tekmovanju sem ravno razmišljal, kako bi naredil prispevek, ko je k meni naenkrat stopila mentorica in me prosila, naj intervjuvam gospoda Ravnohriba. Intervju ni bogve kaj, saj sem si vprašanja moral izmisliti sproti, vendar upam, da bo vsaj ožji krog bralcev zadovoljen z njim.

 

Bla bla:                                   Kako dolgo že vodite to oddajo?

Gospod Ravnohrib:                 Odkar obstaja, to je devet let.

Bla bla:                                   Ali jo radi vodite? (govorniško ali retorično vprašanje, ker nanj poznaš odgovor)

Gospod Ravnohrib:                 Seveda.

Bla bla:                                   Ali si kdaj želite, da bi snemanje potekalo ob

kakšni drugi uri, kakšen drug dan?

Gospod Ravnohrib:                 Da. Jaz nisem samo voditelj na televiziji, temveč

sem tudi igralec. Dostikrat se namreč zgodi, da

imam vaje v gledališču ravno na dan snemanja.

Potem pa moram organizirati vse termine itd.

Bla bla:                                   Ampak ob takih primerih vam je oddaja seveda

na  prvem mestu?

Gospod Ravnohrib:                 Seveda.

 

No, to je to. Potrudil sem se po svojih najboljših močeh. Gospodu Ravnohribu sem se zahvalil za odgovore. Če pa nisem napisal najboljše,  imam morda slab dan …      

NASTOPAJOČIM HVALA IN ČESTITAMO!!

Blaž Ciglenečki, 7.b

 

 

 

 SLOVENSKI FILM SKOZI STOLETJA


Začetki slovenskega filma segajo v leto 1905, ko je K. Grossmann posnel prvi meter filmskega traku Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru. Začetki dokumentarcev na Slovenskem pa segajo v 20-ta in 30-ta leta, ko so jih začeli snemati V. Bešter, B. Jakec in M. Bandura.

Tehnologija je napredovala in začeli so snemati celovečerne filme. Med prva celovečerna filma sodita V kraljestvu Zlatoroga (J. Ravnik) in Triglavske strmine (F. Delak).

Prvi pravi igrani celovečerec pa je bil posnet po vojni, imenoval pa se je Na svoji zemlji (F. Štiglic).

V nadaljnjem razvoju filma je bilo posnetih več kot sto celovečercev in dokumentarcev, med največje ustvarjalce na Slovenskem pa sodijo: J. Gale, F. Čap, J. Kavčič in še mnogi drugi.

 

Filmi na Slovenskem so se razvijali, med njimi najbolj znan mladinski film pa je bil Kekec, ki se je zapisal v zgodovino.

Zdenka Pišek, 6.a

 

 

 

 

 

Oblacila iz preteklosti

 


           

 

 

Lep pozdrav vsem bralcem  glasila BLA-BLA.

Urška in Andreja sva vam pripravili kratek intervju o aktualnih oblačilih iz preteklosti.  Obiskali sva mag. Andrejo Vrišer v  Narodnem muzeju v Mestnem gradu.

 

Pozdravljeni, ga. ­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­Andreja. Radi bi našim bralcem predstavili oblačila iz preteklosti, ki jih imate v vašem arhivu.

 

BLABLA: Ali so se oblačila od takrat do danes zelo spremenila?

 

Ga. VIŠER: Seveda se je moda skozi stoletja spreminjala, vendar mnogo počasneje kakor danes. Modne menjave so prehajale v veljavo po nekaj desetletjih.

 

BLABLA: Katera oblačila so vam bolj všeč: današnja ali iz preteklosti ?

 

Ga. VIŠER: Kot zgodovinarka so mi seveda bolj všeč oblačila iz preteklosti, saj so mnogo bolj romantična in velikokrat si težko predstavljam, kako so se ženske premikale s stezniki. Takrat so bili pomemben del obleke, vendar ne prav prijeten.

 

BLABLA: Kakšne materiale so uporabljali za izdelavo oblačil?

Ga. VIŠER: Materiali, ki so se uporabljali za izdelavo oblačil, so bili odvisni od pre-možnosti. Plemiške družine so nosile oblačila iz zelo dragih materialov, kot so svila, brokat, usnje, krzno… Manj premožni pa so nosili oblačila iz bombaža, platna,…

 

BLABLA: Uporabljajo te materiale še danes?

 

Ga. VIŠER: Danes se je zelo spremenila uporaba materialov, vendar so se ohranili nekateri materiali, kot so svila, krzno, usnje in naravni materiali. Danes uporabljamo predvsem umetne materiale.

 

BLABLA: So nosili zraven oblačil še kakšne  »modne dodatke«?

 

Ga. VIŠER: Seveda. Obleka brez modnih dodatkov ni pomenila nič. Na modnih dodatkih je bilo več poudarka kot v današnjih dneh. Ženski dodatki so: pokrivala, bogat nakit (19. st.), lasulje (barok), nakit v laseh (17. st.), ovratniki, čipke, torbice (pompadour), pahljače, … Moški dodatki so: cilinder, metuljčki, kravate, verižice za ure, dežniki, cigaretne doze, sprehajalne palice, …

 

BLABLA: So v preteklosti za oblačila porabili dosti več časa  kot v današnjih dneh?

 

Ga. VIŠER: Vsekakor je bilo veliko več časa kot danes, saj so bila oblačila veliko bolj zahtevna in obširna.

 

BLABLA: Katera oblačila so bolj  cenjena (današnja ali iz preteklosti)?

 

Ga. VIŠER: To je težko reči. Kroji so zanimivi kot v preteklosti. Oblačil ne cenimo samo po slogu, marveč tudi po vloženem delu, trudu in materialih. Vsa oblačila so čudovita po svoje, vendar se ljudje niso zmenili za delavska oblačila, zato jih je tudi zelo malo ohranjenih.

 

BLABLA: Kaj pa sicer - ali je starih oblačil še kaj ohranjenih?

 

Ga. VIŠER: Seveda jih je. Imamo še lepo število ohranjenih oblačil. Žal jih pa ne morete videti vseh, saj jih imamo shranjene v depoju.

 

BLABLA: Kje so izdelovali najlepša oblačila?

 

Ga. VIŠER: V preteklosti so najžlahtnejše naročali. Nosili so jim vzorce, ki so si jih izbrali. Potem, ko se je pojavila industrija, so izbirali oblačila že pri oblikovalcih. Največja tržišča so bila Gradec, Dunaj, mogoče tudi Pariz ter Zagreb.

 

BLABLA: Katera oblačila je mogoče videti v vašem  arhivu?

 

Ga. VIŠER: V zbirki je 5000 predmetov. Ob oblekah so tudi drobne stvari. V arhivu imamo na ogled plemiška oblačila, delavska oblačila, gasilska oblačila, pokrivala, …

Zbiramo že danes za jutri …

 

Hvala za pojasnila in zanimive informacije!

 

Za vas sva se pogovarjali: Urška in Andreja        

 

Oblacila nekoc 

 

 

 

 


Nekoč so se ljudje oblačili čisto drugače! Le poglejte.

 

  1.slika:

Ta gospodična  ima klobuk, okrašen z cvetjem.

Njena obleka ji sega do gležnjev

(saj ženske niso smele nositi kratkih kril in

razkazovati svojih nog - gležnjev!)

in v roki ima dežnik, da bi si zasenčila obraz.

 

 

 

 

 

 

2.slika:

Tale gospa ima ovratnik na obleki malo nabran.

Zadaj je obleka tudi nabrana. Speta  je s pentljo.

Njeni lasje so speti s trakcem. Rokavi obleke so zašiti

na zvon.

 

 

 

 

 

 

3.slika:

Gospa na tretji sliki je zelo elegantna. Na glavi ima

slamnik okrašen z barvnimi trakovi.

Tudi ta gospa ima zadaj nabrano obleko,

vendar je speta z rožo.

 

 

Napisala: Gaja Kutnjak, 6.a

 

Harry Potter je zakon!!? 

 

 

 


Končno! V naša kina je prišel drugi del Harrya Potterja -  Dvorana skrivnosti. Po mnenju mnogih naj bi bila Dvorana skrivnosti dosti bolj strašna, vendar tudi bolj zanimiva.

V drugem filmu naj bi bil Harry prikazan bolj mračno, saj se boji prihodnosti. Hkrati pa se pogumno sooči z mračnimi silami, ki ustrahujejo celo Bradavičarko in malodane zabrede v težave, ko hoče rešiti svojo okamnelo prijateljico Hermiono in prijatelje obvarovati pred svojim najhujšim sovražni-kom Mrlakensteinom ter njegovo strašno kačo. A kaj ko kači ne sme pogledati v oči, saj…

No ne smem preveč povedati, saj sami veste, kako se stvari odvijajo.

Sicer pa so imeli Daniel Radcliffe in njegovi prijatelji zelo natrpan urnik, saj so snemali skoraj mesec dni, med odmori pa jih je učil zasebni učitelj. Živeli so v ogromnem, razkošnem bivalniku, na snemanja pa so jih vozili z limuzino. Daniel je moral za to, da se je prelevil v Harrya, potrpeti kar celo uro, njegov obraz pa je bil prepuščen pridnim rokam maskerk in stilistk.

Na našo žalost pa Daniel Radcliffe morda ne bo igral Harrya v vseh sedmih filmih, kolikor jih načrtujejo, saj prehitro odrašča in mutira.

 

No pa še nekaj utrinkov s premiere:

 

Emma Watson je na premiero prišla v beli oblekici z naramnicami, njene ustnice  pa so bile mrzle od mraza, tako da se marsikateri  oboževalec zbal, da ne bi staknila hudega prehlada.                 

 

Igralci so se pripeljali z veliko limuzino, skupaj s pisateljico Rowlingovo, ki s svojim drugim možem pričakuje naraščaj.

 

Mnogi opazovalci so opazili, da sta se Emma in Daniel zaljubljeno pogledovala, a Danielovim oboževalkam sporočam, da je še vedno samski.

 

Ja, vem, obljubila sem vam, da bom predstavila Hermiono, vendar  bom to storila naslednjič.

Zdenka Pišek, 6.a

BEPOP - NEJC

 

BEPOP SO POPULARNA SKUPINA,  KATERE NASTANEK JE BIL PRED KRATKIM V ODDAJI POPSTARS. IZDALI SO SVOJ PRVI ALBUM Z NASLOVOM BODI ZVEZDA.

NA VELIKO ŽALOST JE ČLAN SKUPINE NEJC ERAZEM TRAGIČNO UMRL V NOVOMEŠKI BOLNIŠNICI. IMEL JE PROMETNO NESREČO Z MOTORJEM. VOZNIK KOMBIJA JE ZAPELJAL NA CESTO,  NEJC JE IZGUBIL NADZOR NAD VOZILOM IN NESREČNO PADEL.

Pripravili smo vam tri vprašanja o Nejcu, anketirali nekaj učencev naše šole in tu si lahko ogledate rezultate.

Pripravili: Monika Koležnik in Sara Brus, 6.b

 

 


POZNATE NEJCA?

KJE STE IZVEDELI, DA JE NEJC UMRL?

 

 

 

 

 

 

 

 

 


ALI VAM JE BIL NEJC VŠEČ KOT ČLAN SKUPINE?

                                                                           

Sestavili: Monika Koležnik in Sara Brus, 6.b

 

 

Daleč v preteklosti so živeli

MAMUTI

 

Zakaj so izumrli?

Razlogov za njihovo izginotje je več in se ločijo po pokrajinah. Opisovali so raznolike razloge, pač glede na teorije svojega časa. Ruski in ameriški znanstveniki so pred kratkim pravilno zastavili problem: mamuti, ki so bili odlično prilagojeni hladnemu podnebju, so poginili v obdobju otoplitve.

Mamutov je bilo več vrst. Na to kažejo predvsem fosilni ostanki, ki so jih našli na otokih. To so fosilni ostanki pritlikavega mamuta. Poznamo pa še Kolumbijskega mamuta… Prednike slona (mamuti, mastodonti in sloni), ki prihajajo iz skupine sesalcev in imajo skupne oz. podobno razvite čekane in trup, imenujemo »proboscideans«. Zasledimo jih lahko tudi do 55 milijonov let nazaj. Kljub temu pa so sorodniki mamuta, mastodonta in slona iz različnih vej tega rodovnega drevesa.

Prvi mamut prihaja iz Afrike, vendar se je hitro razširil in razvil v Evropo in Sibirijo (v bližini našli ostanke pritlikavega mamuta). Prednik mamuta je dosegel Severno Ameriko pred 1,7 milijona leti. Čez tisoče let so se prilagodili na okolje Severne Amerike. Iz prednika mamuta pa se je razvil Kolumbijski mamut – Columbian Mammoth.

Za vas poiskala in zapisala: Doroteja

 

 

                  

 

Letos imamo pri šolskem glasilu tematiko preteklost, sedanjost, prihodnost, zato sem se odločil, da bom predstavil nekaj avtomobilov. Na temo preteklost, bom vam predstavil to alfo iz leta 1962.

Ta alfa je bila predstavljena na dirkališču v Monzi 1962. leta. Motor in podvozje ji je izdelal Enco Ferrari, zunanjo obliko pa ji je zarisal Pinin Farina.  Ta alfa je imela tipičen motor s štirimi cilindri.

Ogrodje je zgrajeno iz pločevine. Pogon ima na zadnja kolesa, menjalnik pa je navadni petstopenjski. V peti predstavi avto doseže najvišjo hitrost, ki je približno 1775 km/h, kar je bilo za tiste čase izjemno hitro.

Ta alfa je imela za tiste čase tudi izjemne pospeške, saj je motor razvije moč, kar 92 konjskih moči. Avto je tehtal borih 885 kg. Sama notranjost je za zdajšnje čase dokaj enostavna. Originalen Beker radio z ultra kratkimi, srednjimi in dolgimi valovi. Zunanja oblika je zelo romantična, saj so linije rahlo zaobljene. Avto je kot vidite cabriolet in ima platneno streho z ročnim odpiranjem in zapiranjem. Streha se skrije za sedeža in se prekrije z usnjenim pregrinjalom, tako da je sploh ne opazimo. V ta avto lahko mirno sedemo in se napotimo dogodivščinam naproti.

 

 

                                                                                                                       Tine Puhar, 6.b

 

STARI  ČASI  NOGOMETA

 

V starih časih se je nogomet igral bolj za zabavo kot pa zaradi zaslužka, medtem ko se  v današnjih časih večinoma igra samo zaradi denarja. Takrat sta bila največji zvezdi Maradona in Pele, katera so v njihovih deželah imeli za čarovnika nogometa. Takrat je bil nogomet na najvišjem vzponu in se mu je popularnost samo še dvigala. Na svetovnih prvenstvih so bili stadioni polni do zadnjega kotička in tekme so bile polne golov, ne pa tako kot dandanes, ko ekipe taktizirajo. Največ sta na nogomet dali Anglija, ki je izumila ta šport, in Brazilija, ki je sodelovala na vseh svetovnih prvenstvih, ki so se odvijala v zgodovini. Za konec pa še anketa:

 

Kdo je po vašem mnenju boljši nogometaš: Pele ali Maradona?

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Napisal: Alen Faljić, 6.b

Abba in Beatlesi 


                                             

 

 

Naš novi Bla-bla se veže na preteklost, zato sem se odločila, da vam bom predstavila skupini, ki so ju poslušali naši očetje in mame. Za začetek sem na naši šoli naredila anketo.

 

1. Si že slišal za skupino Abba?

Od 20 anketiranih jih je devet odgovorilo pritrdilno, enajst pa jih za skupino še ni slišalo.

 

2. Kaj pa za Beatlese?

Od 20 vprašanih jih je osemnajst odgovorilo pritrdilno, dva pa za skupino še nista slišala.

 

3. Poznaš kakšno pesem, ki sta ju skupini prepevali?

Od 20 vprašanih, jih je deset odgovorilo pritrdilno, deset pa jih še ni slišalo za kakršno koli pesem.

 

4. Bi rad/a  izvedel/a kaj več o skupinah?

Od dvajset vprašanih  jih je trinajst odgovorilo pritrdilno, sedem pa nikalno.

 

Zaradi takih rezultatov sem se odločila, da vam skupini na kratko predstavim!

 

ABBA                    

                            

 

Abba je bila popularna  štiričlanska švedska skupina, ki so jo sestavljali  Bjorn Ulvaeus, Benny  Andersson, Agnetha Faltskog in Norvežanka, ki pa se je kasneje preselila na Švedsko Anni – Frid Lyngstad, bolj znana kot Frida. Skupina Abba je leta 1974 s pesmijo Waterloo zmagala na tekmovanju za najboljšo evrovizijsko popevko. Od takrat se je njihova kariera strmo vzpenjala, med njihove največje hite pa prištevamo pesem  Mamma – Mia, s katero so poželi veliko uspehov. Izdali so več kot trideset albumov, na žalost pa so se po tridesetih letih sodelovanja razšli.

BEATLESI

 

 

 

 

 


BEATLESI

 

 

 

 

Poleg takrat zelo popularne Abbe je na glasbenem nebu žarela tudi svetla zvezda angleške skupine, imenovane Beatles. Štiričlansko skupino fantov so sestavljali:

 

Paul Mc Cartney

Ringo Starr (njegovo pravo ime je Richard Starkey)

ter sedaj že pokojna

John Lennon in George Harrison.

 

Dolgolasi fantje so obnoreli mlade po vsem svetu, ki so jih z veseljem posnemali v oblačenju in frizuri. Med njihove največje uspešnice  štejemo: Yesterday, Yellow  Submarine, Love me do….

 

Johna Lennona so po razpadu skupine ubili, nanj je naredil atentat eden izmed njegovih oboževalcev, George Harrison pa je pred kratkim umrl naravne smrti.

 

 

 

Nagradna igra!!!

 

 

 

 

 


Si prebral članek? Potem pa le vklopi možgane in poveži izvajalca s pesmimi:

                             

                                                          Mamma Mia

                                                          Yesterday

                                                          Waterloo 

                                                          Norwegian Woods                                                     

ABBA                                               I have a dream

BEATLES                                        Yellow Submarine

                                                          Super Trouper

                                                          SGT Pepper

                                                          S.O.S.

                                                          Love me do

 

 

Pripravila in natipkala: Zdenka Pišek, 6.a                                                                 

 

 

BOŽIČEK

 

Božiček je mož,

ki ima velik koš.

V košu so darila,

mala, velika in mamljiva.

Pridi, pridi brž.

Čez hribe in doline,

(in) prinesi nam spomine.

 

                                                                     Sašo, 2.a

 

 

DEDEK MRAZ

 

Vsi otroci so šli spat,

ker ponoči pride v

vas naš preljubi Dedek Mraz.

 

Koš daril s seboj prinesel

in pod smrečico jih dal,

da bi z njimi nas otroke

v srečne dneve popeljal.

 

                                                                                    Luka Horvatič, 2.a

 

 

 

 

 

MALI MEDO

 

 

 

 


Veter veje pozibava

in mali medo sladko spava.

 

Na travici leži

in šteje

ovčke en, dva, tri.

 

Ko pa se zdani,

se mali medo prebudi.

 

 

                                                      Napisal: Primož Dovečar, 2.a/8

 

                                                    Natipkala: Anja Dovečar,  6.a

 

 

MOJ ZAJCEK

 

 

 

 

 


Moj zajček je hišni zajček. Je iz rodu japonskih pritlikavcev. Zelo rad ima deteljo, korenček in brikete. Podnevi pa spi in je. Zjutraj rad divja po balkonu. Ponoči pa isto. Spomladi in poleti se misi in dobiva tanko dlako. Jeseni spet spremeni dlako, da ga ne zebe. Zelo rad imam svojega zajčka, ki ga včasih kličem  Mehki.

Napisal: Luka Horvat, 2.a/8

Natipkala: Anja Dovečar

 

 

 

 

NISEM NAREDIL

DOMAČE NALOGE

 

Nek  ponedeljek  sem  po  kosilu  v  šoli  odhitel  domov,  saj  je  mama  rekla,  da  gre  k  zobozdravniku.

Doma  sem malo gledal televizijo. Mama je prihitela iz službe. K zobozdravniku  na Vrbansko sva se peljala  z avtom. Toda GROZNO, avto nama je odpovedal sredi ceste. Bil sem zelo vznemirjen. Neki ljudje so nama  pomagali  postaviti  avto na pločnik. Mama je prosila očeta,  naj poskrbi  za avto. K zobozdravniku  sva šla peš,  bila sva  zasopla in potna, toda tam je šlo vse brez zapletov. Doma jih je mama slišala, saj  je  ata ugotovil, da z avtom ni bilo  drugega  narobe, kot da je zmanjkalo bencina. Tedaj sem  naredil še domačo nalogo. Zdelo se mi je, da sem nekaj pozabil, toda nisem se mogel spomniti kaj. Naslednji dan pri pouku sem se spomnil. Prinesti bi moral krompir za likovno vzgojo. Pozabil sem ga. »Kaj naj naredim?« Prosil sem Timoteja, naj mi da vsaj en krompir. V zameno sem mu ponudil  Pokemon karte.

 

Hvala bogu! Dobil sem krompir in ga imel, ker učiteljica ni sporočila staršem, da nimam domače naloge. Rešil me je Timotej.

 

Napisal: Kristjan Skok, 3.a

Natipkala: Gaja Kutnjak, 6.a

 

ŠPELA

IN KUŽA

 

Nekega dne je Špela šla s kužkom na sprehod. Kuža je migal z repom in lajal. Hodila sta deset minut. Ko sta prišla do parka je Špela kužka spustila. Vrgla mu je žogico in rekla, naj gre ponjo. Kuža ni šel po žogico, temveč na travnik. Tam je videl metulja, tulipan in svež vonj po gozdu. Videl je svoje prijatelje in se z njimi igral.

Ko se je nehal igrati, je videl svojo hišo. Pritekel je do nje. Hotel je vanjo. Deklica je jokala, ker ni našla svojega kužka. Iskala ga je po travniku. Potem je šla pogledat še v gozd. Iskala ga je pod praprotjo, smrekami in pod kamni. Zagledala je kačo, se ustrašila in stekla domov. Tam je zagledala kužka in se razveselila. Šla je v hišo, kužku je dala jesti kost in piti mleko.

Ko je bila noč, sta gledala televizijo. Potem sta šla spat. Kuža v svojo hiško, Špela pa v svojo posteljo.

 

 

Sestavila: Maša Gulič, 2.b-8

Natipkala: Natalija Jakopiček, 6.a

                 

 

 

 

 

 

 

Pesem o soncu

 

 

 

 

 

 


Zlato sonce toploto na Zemljo nam pošlje.

Zlato sonce je biser našega življenja. Rabimo

ga vsak dan, a dežja skoraj nikdar. Seže

nam do srca in še veliko dlje, kamor sploh ne

vemo, da gre.

 

Liza Močnik, 4.c

 

 

 

Potovala sem na soncnem žarku 

 

 

 

 

 

 


Nekega dne sem bila zelo osamljena. Hodila sem po parkih, gozdovih in ugotovila, da ni nobenega od nikoder. Sama sem tavala po cesti, ko je kar naenkrat prišla čarovnica. Ampak ni priletela na metli, temveč na zlatorumenem sončnem žarku. Skoraj bi zbežala, a mi noge niso pustile. Prestrašena sem gledala vanjo, a ona se je veselo smejala. Počasi je stopila z žarka in se mi približevala. Ko je prišla do mene, je rekla, da še nikoli ni videla, da se je kdo ne bi bal, zato se je odločila, da mi da svoj sončni žarek. Najprej ga nisem sprejela, a preden sem uspela reči, sem že letela na sončnem žarku. Moram reči, bilo je zelo zabavno. Gledala sem hiše in med bloki zagledala svoj blok. Bilo je resnično. Vedno bolj mi je postajalo vroče, pa nisem vedela zakaj. Kmalu sem se zavedla, da potujem proti soncu. Takrat sem z žarka padla naravnost v morje. Vem samo, da me je nekdo potegnil iz vode. Zbudila sem se v bolniški sobi in skozi okno zagledala lep zlatorumen žarek, na katerem je spet bila čarovnica. Na mene je posipala čudežni prah in že čez nekaj ur sem bila zdrava. To potovanje je bilo res zanimivo, sem  rekla mami, a mama ni vedela nič in še zdaj ne ve. 

 

Ana Ferlinc, 4.c

 

 

                     

KEKEC, KOSOBRIN IN JAZ

 

 

 


Sprehaja Kekec se po poti  temni,

domov na večerjo toplo si želi.

Tak` čudno bleščijo v temi se oči,

da še Bedanec blizu ne upa si.

 

Zvezde večerne na nebu žarijo,

čeprav Kosobrinu čudne se zdijo,

ga vendarle h Kekcu privabijo,

a od strahu ga moči zapustijo.

 

»Kekec, pozdravljen!« Kosobrin izdahne,

medtem ko pade pred njega, si roko izpahne,

a ko vstane, proti njemu korake gre lahne.

 

Zasmilil se mi je Kekec,

še bolj Kosobrinček,

da duša bo mirna, izpil bom kak` vinček.

 

Blaž Ciglenečki (jaz), 7.b

 

 

HUMORIST 

 

 



Je humorist zabaval ljudi tako,

da  mu je zaradi srca bilo slabo.

Zdravnik mu je

odsvetoval to službo,

saj bo čez leta postalo bolj hudo.

 

Pa reče naš bolnik - znani humorist:

»Kaj pa veš ti o tem,

moj stari specialist?

Brez te službe bi mi  bilo še huje,

saj se nanjo moje srce navezuje.

Takrat pa zdravnik je razvnet,

v jezi tej svoji hitro dejal:

»Zakaj si pa tu če hočeš umret'?!«

 

Na našem planetu ni take je sile,

da naš humorist nesrečen bi umrl,

umre pa tako vsak, če je srečen al' ne.

 

 

NAPISAL: Matija Pintarič, 7.b

NATIPKALA: Pavlina Japelj, 6.a

 

 

 

 

AGENT 386

 

To je nadaljevanje iz prejšnjega leta.

 

Res so se čez dve minuti odprla vrata in skozi vrata so stopili Terucci in njegovi spremljevalci. Bili so zelo presenečeni in prvi hip niso bili zmožni narediti ničesar. To je bila njihova največja napaka. Jože je izkoristil priložnost in petkrat ustrelil, nato pa pihnil v pištolo. Terucci ni bil oborožen in tega mu je bilo zelo žal. »Terucci, kaj boš storil sedaj, ko stojiš tukaj sam, brez zaveznikov?« je vprašal Jože. »Na voljo ti ponujam tri izbire. Prvič: lahko pritisnem na petelina in se dalje skrivam sam. Drugič: tvojim barabam odvzemi orožje in pokliči ameriško vojsko in tretjič: če ne izbereš nobene ponudbe, bom prisiljen uporabljati prvo izbiro!« »386,« je rekel Terucci, »čas je, da se zresniš in sprevidiš, da nima smisla ostati tukaj. To velja namreč za tebe, torej se mi predaj in mi dovoli, da ti odvzamem orožje. Kmalu bodo prišle nove sile in takrat ti ne bo več pomoči. Ali hočeš biti ustreljen ali ujetnik?« Jožo je resda malo zvilo v želodcu, a ostal je trmast: »Ali izbereš prvo, ali drugo možnost, ali pa morda tretjo?« Ker je bil Terucci tiho, je Jože pritisnil na petelina. Hitro je pobral orožje  ostalih mož, ki so ga spremljali in odšel navzdol. Verjetno vas zanima, kaj se je medtem zgodilo z Johnom. Ko je Jože letališču skočil iz avta, je John nekaj časa samo presenečeno gledal za njim. Ko se je zavedel, se je usedel na voznikov sedež in odpeljal. Na poti v center mesta se je spomnil, da je Jack morda že v Beli hiši. Naenkrat se je spomnil, da je žejen, zato je zavil v bar. Pri vhodu ga je nekaj udarilo po glavi in pogreznil se je v globok spanec. Vrnimo se torej na letališče. Ko je Jože po hodniku prišel v pisarno, je videl, da je vhod vanjo zastražen. Prisiljen je bil dvakrat pritisniti na petelina. Zaslišal se je glasen strel. Z grozo je ugotovil, da je dušilec pozabil natakniti nazaj na pištolo, kajti ko je hodil po hodniku, mu je padel na tla in ga ni nataknil nazaj. Hitro je pobral ostale naboje in nataknil dušilec ter se odpravil navzdol v pritličje. Tam je že bilo osem mož, zato ni streljal. Na hitro je ocenil svoj položaj, nato pa se s srcem v hlačah odpravil navzgor. Potem ko je prišel v stolp, je splezal preko ograje, ki je bila na stolpu in začel plezati navzdol. Lahko si mislite, da so ga opazili. Ko je stopil na trdna tla, so mu zvezali roke in ga odpeljali v največji hangar. Tam so ga vprašali, kje je Terucci in zakaj so slišali strele. Odgovoril je, da ga ni videl, pač pa da je njegov prijatelj ustrelil Teruccija in ostale. Tisti gangster, ki se je takrat pretepal s Teruccijem, je očitno prevzel vodstvo in ukazal ostalim, naj obkolijo hišo in vanjo pošljejo specialne enote ter privedejo Johna. Dvema hrustoma je zaukazal, naj stražita Jožeta, sam pa je odšel z drugimi. Jožeta, ki se je že skoraj popolnoma vdal v usodo, je sedaj navdihnila ideja. Njegove roke niso bile tako močno zvezane, da jih ne bi mogel osvoboditi, le da stražarja tega očitno nista vedela. Povedal jima je, da ve kje je »njegov prijatelj«. Hrusta sta bila očitno zelo neumna, zato sta po Jožetovih napotkih, kje naj bi se John skrival, odbrzela v opisano smer. Jože se je odvezal in na glas rekel: »No, če pa to ni bila sreča, sem Terucci.« V istem hipu se je John prebudil, ampak to sedaj ni tako pomembno. Jože se je osvobodil in odšel v letalo. Ker je znal pilotirati, je letalo pognal in ugotovil, da ima tudi dve manjši bombi. Vzletel je in naredil dva kroga okoli letališča. Nato je v največji hangar spustil bombo. Letalo, ki je bilo v njem, se je z vso silo raztreščilo. Oglasil se je alarm in barabe so začele panično tekati sem ter tja. Spustil je še eno bombo in odletel proti New Yorku. Ko je pristal, je stekel proti govorilnici in poklical taksi. Voznik je prišel in ga je Jože prosil, naj ga odpelje k Beli hiši. Pred belo hišo je bilo vse mirno, ker je bila noč. Pred njo je bil Jackov avto. Jože ga je poznal, saj je enkrat že imel opravka z Jackom. V Belo hišo se je splazil skozi okno in se čudil, da je tako slabo zavarovana. Toda motil se je, kajti takoj ko je stopil na tla, se je vklopil alarm in prižgale so se vse luči. Jože se je skril pod stopnice. Ko se je skrival, je lahko natančno pregledal prostor, v katerem se je skrival. Bil je okrašen in slike so močno spominjale na obraze prejšnjih predsednikov. Naslonil se je na steno in se sprostil. Toda ne za dolgo. Za steno se je namreč izkazalo, da so v bistvu obokana vrata, za njimi pa skrivni hodnik. Jože se je ves živčen splazil navzdol po stopnicah. Stopnice so bile hladne in zdelo se je, kot da jih ne bi naredila človeška roka, kajti bile so tako natančno izklesane, da ti je vzelo sapo. Nekaj časa se je spuščal, nato pa je prišel do ostrega zavoja. Ko je zavil okoli njega, ni videl ničesar več. Nekaj časa je tako taval po temi, ko se je nenadoma spotaknil ob nekaj. Tisto nekaj je bil John. Jože ni vedel, kaj bi. Najprej mu je preko bledega obraza položil svojo roko. John je pokimal z glavo, nato pa pogledal okoli sebe, kot ranjenec, ki se po dolgem času prebudi daleč od bojišča. Najprej se je pokrižal, potem pa je vstal, se radovedno ozrl po prostoru in iz sebe izvil  krik, ki je še najbolj spominjal na krik človeka, ki je vse svoje življenje živel v radosti, sedaj pa se je znašel v prostoru, v katerem je bil z vseh strani obkoljen od najhujših zločincev. Naposled je počasi spregovoril: »Jack… njegov avto… zasmrajen prostor… posmehovanje … ponoven udarec …«

Jože se je zresnil in se prodorno zazrl v Johnove oči. Ta ga je nekaj časa zmedeno gledal, nato pa se prijel za glavo, jo sklonil in ihte rekel: »Vsega sem jaz kriv. Jack verjetno že grozi predsedniku. Če ga ne bi bil že prej v baru udaril, ko sem imel priložnost, bi sedaj že sedela v gostilni in se veselila.« »Poslušaj,« je naposled le spregovoril 386, »lepo mi razloži vse dogodke, odkar so te ugrabili.« »Ko sem ob enih stopil iz avta, je iz sence švignila postava in me udarila. Od takrat dalje se vsega spominjam bolj medlo, a povedal ti bom, kar se bom spomnil. Zbudil sem se v nekem prostoru, v katerem je neznosno smrdelo po cigaretah in pivu. Iz previdnosti raje nisem odprl oči, ampak sem raje prisluhnil pogovoru treh oseb. Da so bile tri vem zato, ker so se pogovarjali trije različni glasovi. Prvi je bil Jackov, drugi Capinov, tretjega pa nisem prepoznal. Pogovor pa je potekal nekako takole: »Poglejte gospod Capino, Jack vas hoče preslepiti. Raje zaupajte meni, vašemu vdanemu služabniku, ki vam je bil vedno na voljo in vam je vedno stal ob strani, če so nastopile težave,« je rekel tisti priliznjen glas.

»Z Jackom sem popolnoma zadovoljen, »je rekel Capino.« Priliznjenec, kot bom odslej naprej imenoval neznan glas, je postal živčen. To se je lahko slišalo v njegovem glasu. Na koncu je zaigral na svojega zadnjega aduta: »Jacka sem videl, ko je sežgal vašo počitniško hišico na Siciliji, ne da bi vam to povedal. Nasprotno - to vam je prikrival tako, da je navidezno iskal krivce za sežig. Kako lahko zaupate temu, temu priliznjencu in potuhnjencu!« To je bilo za Jacka preveč. Izvlekel je pištolo in ustrelil priliznjenca naravnost v srce. Ta se je še nekaj časa zvijal po tleh, nato pa se bled kot stena umiril. Capino je zaničujoče pogledal priliznjenca in zinil: »Dober strel!« Jack je spravil pištolo, me surovo dvignil in se poslovil od Capina ter odšel. Med potjo do avta me je pomotoma spustil in vnovič me je zagrnila tema. Kaj več ti nimam povedati.« »Ali misliš, da je bil priliznjenec agent FBI?« je vprašal Jože. »Ne,« je počasi spregovoril John, »mislim da ne. Verjetno je bil samo zlikavec, ki si je hotel pridobiti Capinovo naklonjenost. Kako pa je prišel tja, pa ne vem. »Oba sta nekaj časa tiho in zamišljeno strmela predse, nato pa je molk pretrgal Jože:  »Pojdiva sedaj. Odpraviva se po tem zloveščem hodniku. Dalj časa ko bova stala tukaj in gledala v stopnice, bližje bo Capino svojemu načrtu.

 

»Tako sta se naposled odpravila dalje po temačnem hodniku. Nekaj časa sta hodila po hodniku, kar se naenkrat John zaleti v Jožo. »Psst!« se oglasi Jože. John zvedavo pogleda izza Jožetovega hrbta in kaj zagleda: veliko sobo, ki je bila v celoti opremljena z računalniki in po njej se je sprehajal Jack s Capinom. Videti je bilo, kot da je v njej bilo še več gangsterjev, vendar se jih ni dalo opaziti. Soba zagotovo ni bila njihova last, saj sta v njej kot kladi spala dva agenta FBI-ja. Jože je takoj zagledal steber, ki je stal kakšnih pet metrov pred njima. Ko je gangsterski duo izginil za vogalom, se je Jože splazil do stebra. John se je v strahu, da bi znova izgubil svojega kamerada,  hitro pognal za njim. To je naredil še ravno pravi čas, kajti tisti hip, ko je izginil za stebrom, je iz hodnika prikolovratil tisti gangster, ki je Terucciju zadal takšno klofuto, da se je bo spominjal do konca svojih dni. John ga seveda ni videl. Pri Jožetu se je počutil bolj varnega. Naenkrat pa je Jože izginil. John je bil tako osupel, da najprej ni mogel niti zakričati. Trenutek zatem, pa ga je neka roka potegnila v steber. Ustrašil se je kot kavboj, ki mu indijanski poglavar s sekiro maha pred nosom, a je strah hitro minil, saj se je izkazalo, da je to v bistvu Jože.

»Veš John, ugotovil sem, da te stopnice v kotu,« je 386 pokazal na neke stopnice, »vodijo v neko še bolj čudno dvorano. Pa naj bo še tako čudna, morala bova vanjo, saj čutim, da bodo slej kot prej vstopili v ta steber.«

In kako prav je imel…                                                                    

 

Blaž

 

 

 

 

 

 

PRVI ŠOLSKI DAN

 

Del otroštva je tudi šola. Kot otrok sem se tudi jaz bal prvega šolskega dne. In končno je napočil težko pričakovani september.

Že zvečer sem si pripravil oblačila, klobuk poln sladkarij za sošolce in nastavil budilko, da bi brezskrbno zaspal in se zjutraj pravočasno zbudil. Mama me je oblekla in skupaj sva odšli v šolo. Pri prehodu čez cesto nas je pričakal prijazen policaj. Z mamico sva poiskal moj razred v novem delu šole. Razred je bil lepo  okrašen. Na tabli je bil narisan velik medved, na mizah so bili krožniki s sadjem, za katedrom pa prijazna učiteljica. Lepo nas je pozdravila in vsak od nas se je predstavil. Nato si je nadela pisano kapo, sončna očala, v roke pa je vzela kitaro in nam vsem zapela. Odprtih oči in ust smo jo poslušali. Starši so začeli ploskati, mi pa smo pesem do konca zapeli. To je bila himna našega razreda, ki smo jo večkrat skupaj zapeli: »Mi mama je kupila nove hlače, za bele zobke sem porabil tri krtače, za šolo sem si naredili kul frizuro, od šestih zjutraj ves čas gledal sem na uro. Nikoli ne bom pozabil razreda 1.a …«

Med veselim razpoloženjem sem razdelil sladkarije in vsi smo bili zadovoljni. Ponosno sem odkorakal domov in razmišljal o učiteljici in enkratnem dnevu. Himna prvega razreda pa mi še danes zveni v ušesih.

 

Sestavil: Luka Pajnik, 8.a

Natipkal: Tine Puhar, 6.b

 

 

 

 

MODRE MISLI

 

 

 

 


Skrivnost sreče ni v tem, da počneš to, kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to, kar   moraš početi.                                                                                                            

 

Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica.

 

Uspeh ti da marsikaj, ne da ti pa tiste notranje sreče, ki ti jo prinese ljubezen.

 

Prijazne besede so lahko kratke in enostavne, njihov odmev pa je neskončen.

 

Ljubezen je reka, ki se ne vrača, spomin na ljubezen se s solzami plača.

 

Ljubezen je upanje, ljubezen je norost, ljubezen je nekaj, kar ti popestri mladost.

 

En poljub na vsako stran, prejmi ti za rojstni dan, srček moj pa ti želi, še veliko rojstnih dni.

 

Ljubezen je bolezen, vsak za njo zboli, zato smo na tem svetu bolni vsi! Težko je ljubiti brez uma in srca, a še težje pozabiti, kdo koga rad ima.

 

Petra Žula,  6.c

 

 

SMS ZA VSAKO PRILOŽNOST

 

 

 

 

 

 

LJUBEZENSKI 

 

 

 


Če to prebereš, mi dolguješ objem. Če izbrišeš, mi dolguješ poljub. Če shraniš, mi dolguješ zmenek. Če mi vrneš tekst, mi dolguješ vse, a če me ignoriraš, si moj. Kaj boš torej ukrenil?

 

Osem črk, dve besedi, en pomen: LJUBIM TE!!!

 

Mogoče svetu predstavljaš le eno osebo, eni osebi pa predstavljaš cel svet.

 

Ljubezen je kot svež cement - tudi, ko odideš, za tabo ostanejo odtisi.

 

Če bi se ti lahko izognil/a tako, da bi zaprl oči, ne bi nikoli niti pomežiknil/a.

 

 

 

NEUMNI 

 

 

 


Izgubil sem vero v sebe, vero v prijatelje, vero v ljudi. Edino tolažbo sem našel v igli. Zdaj pletem in mi je super!

 

Resnično, globoko in iskreno si želim, da bi bil z mano v postelji, brez luči in da skupaj zlezeva pod odejo, da ti pokažem …svojo novo uro.

 

Lovska zveze Slovenije sporoča, da je sezona lova na divje svinje končana. Od zdaj naprej se lahko gibljete neomejeno.

 

Izbrskala: Pavlina, 6.a

 

 

 

 

 

ZA RADOVEDNEŽE IN VEDEŽE

 

 

Odgovori na vprašanja in izvedel boš, kdaj sta bili skupini popularni.

 

 

1. Iz katere države je bila skupina Abba?           

z)       iz Amerike

v)      iz Švedske

n)      iz Nizozemske

 

2. Kakšen je bil vzdevek Anni-Frid Lyngstad?

i)       Ann

o)      Fan

s)       Frida

 

3. Kaj je bila po rodu Anni Frid?

a)      Švedinja

e)      Norvežanka

f)       Američanka

 

4. Katerega leta je Abba zmagala na Evroviziji?

d)      leta 1974

e)      leta 1947

n)      leta 1963

 

5. S katero pesmijo je Abba zmagala?

m)     Mamma Mia

j)       I have a dream

e)      Waterloo

 

6. Katera od pesmi ni njihova?

m)     Yellow Submarine

k)      S.O.S

i)       Mamma Mia

 

7. Koliko članov je štela skupina Abba?

f)       5

j)       3

d)      4

 

8. Kako se je imenovala prav tako popularna skupina?

m)     Roling stones

e)      Beatles

c)      Beachboys

 

 

9. Koliko članov je sestavljalo skupino Beatles?

s)       4

a)      6

n)      3

 

 

10. Kakšno umetniško ime si je nadel Richard Starkey'

e)      Ringo Starr

j)       John Lennon

t)       Paul Mc Cartney

 

 

11. Posebnost fantov so bili:

n)      veliki uhlji

č)      umetni zobje

t)       dolgi lasje

 

 

12. Katera dva Beatlesa sta že mrtva?

ž)       Ringo Starr in John Lennon

i)       John Lennon in George Harrison

t)       Paul Mc Cartney in John Lennon

 

 

13. Kako je umrl John Lennon?

h)      nanj so naredili atentat

c)      naravne smrti

g)      zaradi bolezni

 

 

Sestavila: Zdenka

 

 

 

 

 

NAGRADNI KVIZ

 

1. Kako se je imenovalo glasilo naše šole leta 1997?

a) Blabla

b) Zmaga

c) Victory

 

2. Katero oddajo je nekoč vodil Borut Veselko?

a) Zmenkarije

b) Odklop

c) Pop in

 

3. Kako se je imenoval Ptuj v času Rimljanov?

a) Emona

b) Roma

c) Poetovia

 

4. V katerem stoletju je delovala reformacija?

a) 16. in 17.

b) 15. in 16.

c) 14. in 15.

 

5. Kdo je odkril Ameriko?

a) Niel Armstrong

b) Galileo Galilei

c) Cristopher Columbus

 

6. Kje se je potopila ruska podmornica Kursk?

a) V Barentsovem morju

b) V Mrtvem morju

c) V Jadranskem morju

 

7. Kje so potekale 1. Olimpijske igre?

a) V Egiptu

b) V Grčiji

c) V Avstraliji

 

8. Kateri film je bil lani najbolj uspešen?

a) Kekec

b) Titanic

c) Harry Potter

 

Ti je uspelo? Težko, kaj, saj se je vse zgodilo že daleč v preteklosti. Svoje odgovore oddajte v knjižnici! Nagrade vas že čakajo!

 

Pripravili: Neva & Evelina

GLASBENE NOVICe 

 

 

 

 


Lepo pozdravljeni vsi, ki sedaj berete glasbene novice.

Tudi  v tej številki bom objavila TOP POLANĆIĆEV. Izbrali ste takole:

 

1. AVRIL LAVINGNE                   Complicated

2. LAS KETCHUP                          Ketchup  song(asereje)

3. ATOMIC KITTEN                      It *s O.K.

4. EMINEM                                     Cleaning out my closet

5. BEPOP                                        Odpelji me

6. TABU                                          Angel

7. BEPOP                                        Moje sonce

8. NELLY                                        Hot in here

9. BRITNEY SPEARS          I love rock*n*roll

10. NATALIJA VERBOTEN         Lizika

 

Pripravila: Pavlina, 6.a

                                   

 

 

 

HUMOROSKOP

 

Januar -  Christopher Columbus

 

Rada/a raziskuješ, kajne? Čeprav včasih ne najdeš tistega, kar si iskal/a.

A naj ti to ne vzame poguma, išči naprej, saj kdor išče ta najde!

Mogoče ti v mesecu januarju sreča v ljubezni ne bo naklonjena, vendar ne obupaj!

 

Februar - Elvis Presley

 

So ti stare melodije Elvisa blizu? Ne sramuj se pa si kar zapoj, kakšno v prostem času, ki ga boš imel/a v prihodnjem mesecu na pretek!

Če ti bo pot prekrižal/a kakšen rjavolasec/ kakšna rjavolaska, se ne ustraši ampak zagrabi priložnost!

 

Marec - Marilyn Monroe

 

Ali vsak trenutek v življenju spremeniš v igro? Zlahka se spustiš v vlogo vsakogar in ga/jo tudi zelo dobro oponašaš.

 Na začetku meseca januarja bo prišlo do zapletov, a se bodo do konca meseca uredili, zato ne skrbi!

 

 

April - Frank Sinatra

 

Zelo rad/a prepevaš. A še posebej so ti všeč stare melodije. S pravim besedilom in melodijo ti lahko vse uspe, le pogumno!

V ljubezni ne bo zapletov, le pazi se tiste rjavolaske/tistega rjavolasca, ki ti neprestano roji po glavi!

 

 

Maj - John Lennon

 

Živiš v sanjskem svetu, kajne? A kljub temu ti bo prihodnji mesec šlo vse kot po maslu. Zberi se in ko ti bo težko, odpluj v svoj sanjski svet, le ne pozabi ostati na realnih tleh!

Lahko se zgodi, da odpluješ v sanjski svet in ne opaziš ljudi, ki ti skušajo povedati, da si jim všeč.

 

 

Junij - Faraon

 

Že od nekdaj ukazuješ ljudem? Le pazi, da bo vse v zmerni meri, saj se lahko zgodi, da se postavijo po robu, zato previdno!

Simpatija se te bo ustrašila, če boš tako ukazovalen/a. Zato se malo sprosti in uživaj življenje!

 

 

Julij - France Prešeren

 

Poezije, poezije, poezije... ali je to tvoj moto k življenju? Poskusi napisati kakšno pesem, da jo bodo prebrali ljudje, mogoče ti bo pa uspelo!

Nekdo te bo opazil, zato mu/ji nakloni pozornost in malo poklepetaj z njim/njo. Kdo ve? Mogoče je pa "ta pravi" /"ta prava" !

 

 

Avgust - Leon Štukelj

 

Nedvomno si od nekdaj znan/a po uspešnosti v športu. V vsakem športu v šoli zmagaš ali si najuspešnejši/a!

Mogoče se bo s simpatijo kaj zapletlo, ampak ni nujno, da je slaba stvar!

 

 

September - Marija Terezija

 

Rada/a pomagaš ljudem v stiski? Si nedvomno dober/a prijatelj/ prijateljica, na katerega/katero se lahko človek zanese!

V ljubezni ti je ta mesec namenjena sreča!

 

 

Oktober - Princesa Diana

 

Si kot otrok imel/a rad/a pravljice s princesami in princi? Pravzaprav jih imaš še zdaj, kajne? Veljaš za priljubljenega/priljubljeno med prijatelji!

Priljubljenost med prijatelji včasih ni dovolj, da te opazi simpatija!

 

 

November - Gustav Klimt

 

Slikanje, kajne? Kadar si slabe volje ali potrt/a, se vedno zatečeš v svoj svet slikanja. Kar razvijaj to sposobnost, ki ti je dana!

Navdušile te bodo oči tujca/tujke, ki jih verjetno ne boš več videl/a. Zato se ne potopi v velike fantazije!

 

 

December - Julij Cezar  

 

Ja, vsekakor si pogumen/pogumna in z lahkoto sprejemaš življenjske izzive. Zato naj te ne zlomi izziv, ki sledi v prihajajočem mesecu!

Tukaj ti ne bo potrebno sprejemati večjih izzivov, le pazi, da do njih ne pride!

 

 

Pripravila in natipkala: Vesna Mitrović, 8.b                  

 

 

 

KLUB ŠALJIVCEV 

 

 

 

 

 


DOPUSTNI ODVISNIK
"Jure, povej mi primer stavka z dopustnim odvisnikom!" je rekla učiteljica.
"Kam bomo šoli na dopust, je vedno odvisno od moje mame!"

 
IDEALNA ŠOLA
Mlad učitelj želi poučevati moderno in učence motivirati za delo.
"Kako si predstavljate idealno šolo?" jih je vprašal.
"Zaprto!" zavpije Grega.

NAJBOLJŠA LAŽ
Grega se med poukom pogovarja z Borutom. Učitelj ju vpraša:
"S čim pa se zabavata, mlada gospodiča?"
"O bankovcu za deset tisoč tolarjev se pogovarjava. Našla sva ga na šolskem dvorišču in se odločila, da jih dobi tisti, ki se bo najbolj zlagal."
"Kaj ne vesta, da lagati ni lepo? V vajinih letih se jaz nikoli nisem zlagal!"
Borut sklene: "Daj, Gregor, dajva mu denar, on laže najbolje!"

MIŠICE
Učitelj vpraša učence:
"Katere mišice bi najbolj trpele, če bi na primer jaz boksal?"
"Moje smejalne," se sliši iz ozadja.

BLONDINKE

Kako veš, da je blondinka stikala po hladilniku?

Po odtisih šminke na kumaricah.

 

Zakaj ima blondinka usta prelepljena z obližem?

Ker je hotela upihniti žarnico.

 

Zakaj ima blondinka športne copate zaklenjene v kletki?

Ker na njih piše-Puma.

 

Kako veš, da je blondinka delala na računalniku?

1. Po toastu v  disketni enoti in

2. Po “edigsu” na monitorju.

Pripravile: Selena, Liza in Ana, 4.c

 

NAGRADNA KRIŽANKA

 

 1.   Včasih Petovia, danes …?

 2.   Naš največji pesnik France …?

 3.   Priljubljena pop skupina?

 4.   S katerim športom se je ukvarjal Boris Becker?

 5.   Znana tovarna avtomobilov iz Italije?

 6.   Kako se imenuje sveta žival v Indiji?

 7.   Iz česa so bile včasih narejene strehe?

 8.   Največji romantik?

 9.   V kateri smučarski disciplini je bil najboljši Bojan Križaj?

10. Prvo slovensko knjigo je napisal Primož …?

 

                                           

 

 

                                       1.

 

                               2.

 

                               3.

 

                                         4

 

                               5.        

 

                                         6.

 

                               7.        

 

                                8.         

 

                                         9.

 

                                       10.

 

 

 

GESLO JE:     _  _  _  _  _  _  _  _  _  _ 

 

 

 

KOT SMO NAVAJENI – Z REŠITVIJO TAKOJ V KNJIŽNICO

IN HOOOP V NABIRALNIK.      

                                                                                                

                                                                                                                                                   

KRIŽANKO STA SESTAVILA: ALEN FALJIĆ, 6.b IN TINE PUHAR, 6.b