Maj 2003 Ojla!!! Joj,
kako hitro čas beži! Dolgo zimo smo končno pregnali, noči so vse krajše in
toplo sonce nas že prijetno vabi v prebujajočo se naravo. Samo še trije dobri
meseci nas ločijo do konca šolskega leta in težko pričakovanih počitnic.
Nato pa spet z novimi izkušnjami za šolske klopi... Da
popestrimo tvoj prosti čas, smo zate ponovno sestavili šolsko glasilo. Kot smo
napovedali že v prvi številki, bomo govorili o sedanjosti, na katero ljudje včasih
pozabimo, saj se posvečamo predvsem prihodnosti in preteklosti. Govorimo o naši
šoli danes na prehodu v devetletko in dodajamo nekaj odgovorov gospoda
ravnatelja na naša radovedna vprašanja. Ljubiteljem kulture smo pripravili članek
o popularni mladinski pisateljici Nejki Omahen, ki nas je v mesecu decembru tudi
obiskala, intervju z njo in še kratek intervju z baletno plesalko Niko Gorič.
Pa še… Zapisali smo tudi nekaj o dandanašnji modi in avtomobilih, kviz o
sedanjosti, glasbeno anketo in še veliko, veliko več. Za »največje knjižne
molje« je Blaž ponovno objavil nadaljevanje napete kriminalke Agent386, zbrali
pa smo tudi veliko vaših literarnih prispevkov. Lepo
se imejte in obilo veselja pri branju!
Uredniški
odbor:
-
INTERVJUJI:
KAR ŠTIRJE (g. RAVLATELJ, NEJKA OMAHEN, DVE NAŠI SOŠOLKI) PRELISTAJTE,
NAŠLI BOSTE ŠE KAJ! INTERVJU
Z GOSPODOM RAVNATELJEM ·
Kdaj
ste postali ravnatelj? Seveda,
ko sem se odločil za službo, nisem vedel, da bom ravnatelj. Najprej sem se
odločil za učiteljski poklic, ko sem pa nekaj let poučeval, sem
kandidiral in postal ravnatelj. Prvotno sem pa še vedno učitelj in sem
samo trenutno na delovnem mestu ravnatelja. ·
Radi
učite? Učim
še vedno zelo rad, tako da mi je pravi užitek iti med učence. ·
Kako
to, da ste se odločili za devetletno šolo šele na koncu, ko se je mnogo šol
priključilo prej? ·
Kako
bo potekalo devetletno šolanje - ali lahko predstavite glavne spremembe? Devetletna
je šola prinašam novost, da je razdeljena v triade.
·
Ste
zadovoljni z uspehom učencev na koncu šolskega leta? Da,
seveda, z uspehom sem zadovoljen, saj kaže, da imate veliko znanja. Navsezadnje
to kažejo tudi eksterni preizkusi in vpis v srednje šole. Kar velik odstotek učencev
se vpisuje v
gimnazije. Za vas smo se z gospodom Mladenom Tancerjem, našim ravnateljem, pogovarjale: Liza, Ana in Selena iz 4.c razreda. NEJKA OMAHEN Nejka
Omahen je prijetna mlada pisateljica. Stara je 19 let. Rada je v družbi svojih
prijateljic, igra košarko in seveda piše.
Napisala je nekaj knjig npr. Dež, Življenje kot v filmu, Silvija,
Veliko srce,… Sedaj študira geografijo in primerjalno književnost. V torek,
17. 12. 2002, je prišla Nejka na našo šolo in nam s svojim prihodom
popestrila dan. Pripravila sem vam kratek intervju: BLABLA:
Kdo te je navdušil za pisanje?
|
O
čem smo že zadnjič govorili? O glasbi v preteklosti, kajne. Ustavili smo se v
času naših staršev, natančneje v sedemdesetih. Časovni vlak se tokrat s
svetlobno hitrostjo pomakne naprej in se ustavi v letu…2003. To je vendar
letos, zato vam bom v tem Blabla-ju predstavila glasbo,
ki jo poslušamo mi. A to še ni vse. Predstavila vam bom tudi najbolj
popularna tuja izvajalca Eminema in Avril Lavigne. No pa bomo kar začeli!
Pop:
Dandanes je pop zelo popularen med mladimi po svetu. Med slovenskimi izvajalci
je zelo popularna skupina Bepop, Slovenija pa premore tudi prvi boy band Game over.
Med tujimi izvajalci lento nosijo Attomic
Kiten in Enriyue Iglesias.
Rap:
Spet smo pri slovenskih izvajalcih, kjer kraljujejo Klemen
Klemen, 6 Pack Čukur in Murat in Jose.
Med tujimi lento kot vedno nosi Eminem.
Rock:
Novost
na zvezdnem nebu je mlada rokerka Avril
Lavigne, ki je očarala mlade po vsem svetu tudi tako, da je kar petkrat
nominirana za grammya.
Zdenka Pišek, 6.a
-
že kot otroka ga je zapustil oče,
z mamo pa sta se selila od prijateljev do sorodnikov, kar je mlademu Eminemu
povzročalo hude posledice;
-
zaradi ljubezni do verzov je
moral ponavljati osmi razred, srednjo šolo pa je kar preskočil;
-
kot otrok je živel v črnski četrti,
ki je bila od mestnega središča oddaljena 8 milj;
-
pretepal je svojo ženo;
-
je levičar.
Zdenka Pišek, 6.a
Naša
današnja tema so filmi.Obdelali bomo filme tega stoletja
in se spomnili najlepših, najbolj romantičnih, pa tudi strašnih in
akcijskih.
Ali
se spomnite prvega dela Gospodarja prstanov Bratovščina prstana? Prvi del
trilogije je postal je postal drugi najdonosnejši film vseh časov. Film je
dvignil precej prahu, saj je že v prvem tednu predvajanja zaslužil 3,46
milijonov evrov. Oboževalce filma pa sedaj navdušuje že drugi del, ki je pred
kratkim prišel v naše kinodvorane.
Simpatična
šestošolka Nika Gorič obiskuje baletno šolo že 7 let. Odločila sem se, da
z njo napravim kratek intervju.
NIKA:
5 let.
BLABLA:
Koliko let že plešeš balet?
NIKA:
Že sedem let.
BLABLA:
Se še kdo v tvoji družini ukvarja z baletom ali se je z njim ukvarjal?
NIKA:
Da, moja sestra se je.
BLABLA:
Zakaj si se odločila za balet?
NIKA:
Všeč mi je in zelo rada plešem.
BLABLA:
Kolikokrat na teden imaš vaje?
NIKA:
5-krat.
BLABLA:
Se ti zdi, da je balet težek?
NIKA:
Zelo.
BLABLA:
Imaš pred nastopom veliko treme?
NIKA:
Ne.
BLABLA:
Raje nastopaš sama ali v zboru?
NIKA:
V zboru.
BLABLA:
Kolikokrat si že nastopala pred javnostjo?
NIKA:
Približno 20-krat.
BLABLA:
Kakšen
je naslov predstave, v kateri trenutno nastopaš?
NIKA:
Bajadera.
BLABLA:
Si kdaj med nastopom naredila kakšno napako?
NIKA:
Ja, eno majhno, ampak na srečo ni nobeden opazil.
BLABLA:
Hvala za pogovor.
MEDNARODNI NOGOMET
Naredil: Alen Faljić, 6.b
Nika Bratović je
12-letna učenka 6.b in zelo dobro igra violino. Z njo sem naredila kratek
intervju v zvezi z violino.
NIKA:
Po televiziji sem gledala orkester in sem mami povedala, da si želim
igrati violino.
BLABLA:
Kako dolgo jo že igraš?
NIKA:
Že skoraj 5 let.
BLABLA:
Pri katerem letu si jo začela igrati?
NIKA: Začela
sem v 2. razredu, ko sem bila stara sedem let.
BLABLA:
Si se težko naučila igranja violino?
NIKA:
Ne.
BLABLA:
Si
že imela kakšen nastop?
NIKA:
Ja, v glasbeni šoli sem imela tri nastope.
BLABLA:
Imaš pred nastopom tremo?
NIKA:
Ja. Predvsem prvič sem se pri igranju veliko motila.
BLABLA:
Imaš svojo ali sposojeno violino?
NIKA:
Zdaj imam še sposojeno, kasneje pa bom dobila svojo.
BLABLA:
Imaš zraven pouka violine še solfeggio?
NIKA:
Ja, vendar je zoprn, ker učitelji preveč zahtevajo in se moram
BLABLA:
Rada igraš violino?
NIKA:
Ja.
Intervjuala in natipkala:
Živijo!
Spet se vidimo in to že v naši drugi številki. Ali vas zanima, kaj vse se je
zgodilo našim junakom iz filmov o Harryu Potteryu? Potem pa le napnite oči,
predstava se začenja!!
Pisateljica Harrya Potterya se je izkazala za zelo dobro osebo, saj je
na smrt bolni deklici (bolehala je za rakom), vse do njene smrti, brala še ne
objavljene odlomke pete knjige o Harryu in njegovih prijateljih.
Med zanimivosti o pisateljici J. K. Rowling sodi tudi podatek, da je
Rowlingova v letu 2002 zaslužila celo več kot sama kraljica Elizabeta, natančneje
25 milijonov evrov.
Tukaj je pomlad
in z njo bo prišel tudi mesec maj, mesec ljubezni. A ljubezen ni počakala in
je kot strela z jasnega zadela Daniela Radcliffa in Emmo Watson, ki v Harryu
Potteryu igrata Harrya in Hermiono. Ljubezen naj bi preskočila med snemanjem
prizora, ko Hermiona od veselja, da ga vidi, pade Harryu v objem. Mlada
zaljubljenca ves čas tičita skupaj, na vprašanja o njuni ljubezni pa se le bežno
nasmehneta, a rdečica jima pokrije obraz.
V tretjem letniku Harryu pomaga rešiti njegovega strica Siriusa in mu v
četrtem letniku pa Narryu pomaga s koristnimi nasveti pri tekmovanju za Trišolski
pokal. Hermioni dela družbo tudi njen živalski prijatelj Krivošap, ki ga ima
nadvse rada.
Hja, pomlad se
prebuja in pesmi ponuja ...Tako bi lahko peli danes, v teh sončnih dneh. Toda
napotimo se malo nazaj, natančneje na čas pred pustom. Na šoli sem naredila
anketo o pustnih maskah in vas vprašala, kaj boste za pusta. Rezultati so bili
takšni:
Drevo ali poštni nabiralnik
Jan, 6.a
Malina ali mumija
Anja,6.a
Pink
Urška, 5.c
Tulipan
Natalija, 6.a
Kmet
neimenovan
Japonka
Peter, 6.b
Petelin
Gregor,
6.b
Pobarvani lasje
Alen, 6.b
Pajek
Petra,
6.c
Žaba
Simon, 6.a
No, ko sem se na
norčavi pust sprehajala po veliki telovadnici, sem opazila, da so nekateri
svoje besede požrli. Vendar vem, da ste bili super maske. Za konec naj vam še
zaželim veliko lepih pustnih dni za naslednje leto.
BRALNI ZALOGAJ
SREČA
Resnično
dosti denarja bi dobila.
Eh,
sem si rekla, ko dobitka ni bilo,
Če
bi denar dobila, bi srečo izgubila,
A
te kupiti se ne da.
Je
dan minil ali dva in jaz sem znova poskusila.
Eksperiment
sem naredila in veliko denarja dobila.
Le
počasi, le počasi, me je mama opozorila.
Eh,
mama, zakaj počasi?
Pa
sem veliko denarja dobila.
A
srečo izgubila.
Sreča
se v očeh pojavi,
vedno te lepo pozdravi.
Za
srečo moraš tudi sam kaj narediti,
garati moraš in se potiti,
srečo vedno podvojiti
in nesrečo razdvojiti.
Vsak
je sam svoje sreče kovač,
ne prinese je lažni vrač, trič ali pa trač.
Sreče
se nikjer ne kupi
in se nihče z njo ne zastrupi.
Vsak se more kdaj zmotiti,
ampak sreče ne deliti,
tako se ne bi smeli nikoli zmotiti.
Zato
prisluhni
in se ne potuhni, sreči pomežikni
in srečen boš,
kot bi mignil.
Čeprav
sem še majhna pa vendarle vem,
da sreča se ponavadi skriva našim očem.
Le redko jo najdem, kadar jo iščem, ko je ne iščem, me kar sama obišče.
Babica
mi pravi, da sreča je skrita v majhnih stvareh,
da včasih leži kar na tleh.
In da se moram samo malo potruditi ter jo prepoznati, saj me menda čaka
pred vhodnimi vrati.
Kaj
je sreča zate in kaj je sreča zame?
O tem bi lahko pisali toliko,
kolikor je na svetu slame.
Pa
vendar je sreča zame že roža dišeča,
je svobodna ptica, ki po zraku leta.
Sreča je, ko se mamica veselo nasmeji
in ji iskrice švigajo skozi oči.
Sreča je, ker se razume naša družina -
Ta je zame družba najbolj fina.
Imeti prijatelje, živeti v miru,
biti sita in umita, je sreča.
In več kot je vsega tega –
večja je moja sreča.
Ana
Ribič, 5.a
PLANINARJENJE
Hitro sem pojedla kruh z medom in popila mleko ter se odpravila do avta,
kjer so me že nestrpno čakali. Motor je zabrnel v tiho jutro. Razen ptičjega
petja ni bilo slišati nobenega drugega posebnega zvoka. V avtu je bilo zadušljivo
vroče, zato sem odprla okno. Prijeten vetrič mi je mršil lase, ko sem
opazovala prečudovito naravo. Peljali smo se po prašni, vijugasti cesti, ki se
je neprestano vzpenjala. Videla sem kolesarje. Sopihajoče so pritiskali na
pedala in rinili gor. »Kam pa gredo? Menda ne do vznožja Mojstrovke?« sem
vprašala v spoštovanju. Ati pa je odvrnil: »Ja, točno tako!« Ko pa je
videl, kako sem se začudila je še dodal: »Veš, ko tile sopihači prisopihajo
do vrha, je njihov trud nagrajen. Tako kot je bila njihova pot navzgor dolga,
tako je njihova pot navzdol kratka. Veš zakaj?« je potem vprašal. Kratko sem
zmignila z rameni češ, ne razumem. »No, kolesarji potem z vso hitrostjo zašibajo
dol. To imajo radi.« Osupla sem vprašala, ali ni to malo nevarno. »Za njih
vsekakor ne,« je smejoč se dejal ati in parkiral avto. Stopila sem ven. Svež
gorski zrak mi je prodrl v nosnice. Globoko sem vdihnila. Začela sem hoditi.
Zamišljena sem poslušala godenje razigranih čričkov. Ves čas sem se oglašala
in nejevoljno vpraševala, kako visoka je gora. »Približno dva tisoč tristo
metrov,« je brezbrižno rekla mami. »Boš pa ja zmogla!« Pokimala sem in
pogoltnila slino. Kaj, če ne bom zmogla, sem se vseeno potiho vprašala. Potem
sem začela razmišljati bolj veselo. Pomislila sem: »To bodo sošolke gledale,
ko jim bom povedala, na kako visoki gori sem bila!« Ko pa sem si jih še
predstavljala, mi je šlo kar na smeh. Iz razmišljanja me je prebudil Nejev
glas: »Glej, kako lepa roža. Le kako se ji reče?« Godrnjaje sem stopila
vstran in dejala, da ne vem, kaj je na tej roži tako posebnega, da vsi buljijo
vanjo kot žaba v muho. »Mogoče pa je celo planika,« je muzajoče se dejal
ati, da bi pritegnil mojo pozornost. A nisem se kaj dosti zmenila zanj.
Nadaljevala sem pot. Tedaj sem zaslišala pokanje, škripanje in kotaljenje
kamnov. Dvignila sem glavo in zagledala melišče. Približevala sta se dva
planinca. Pot jima je kapljal po vratu. Zbijala sta vesele šale. Vzpenjati sem
se začela po melišču. Prijela sem se za dolge, zarjavele verige in počasi
hodila ob njih. Bila sem dokaj spretna. Čez nekaj časa smo prilezli skozi
veliko, skalnato odprtino na zeleno trato, kjer so se lovili pisani metulji.
Tukaj bomo počivali, smo se odločili. Mamica je razdelila sendviče s šunko
in sirom, vsakemu pa ponudila okusen, rdeč paradižnik in papriko. Tiho smo žvečili.
Veter je tiho šumel. Sonce je grelo. Bilo je zelo mirno. Ko smo pojedli, smo se
odpravili dalje skozi skalnato pokrajino. Zdaj so bile naokrog samo skale. Začeli
smo se strmo vzpenjati. Pot nam je curkoma lil s čela, a nismo hoteli odnehati.
Predvsem jaz ne, saj bi bil to moj najvišji vrh. In res, čez nekaj minut sem
vsa utrujena prisopihala na sam vrh. »Hura!« sem vzkliknila. Ati in mamica sta
mi čestitala. Tudi jaz sem bila ponosna nase. Gledala sem v dolino, kjer so
blejale ovce. Zadovoljna sem sedla na kamen ter spila nekaj vode. Ko smo se spočili,
smo nadaljevala pot. Zdela se mi je že bolj domača. Popevala sem si veselo
pesmico in poskakovala. Melišče ni bilo več tako dolgo. Z lahkoto sega prečkala.
Pretipkovalec: Blaž Ciglenečki, 7.b
DRUŽINA
Moja
družina je vedno vesela,
ko zbrana za mizo sedi
in lepe pesmi poje si.
Pogovarja
se o raznih rečeh:
kako krava telička dobi,
zakaj je matematika tako zapletena
in katera zvezda se na nebu najbolj blešči.
Želim,
da bo vedno vesela
še večkrat za mizo sedela
in piškote jela.
Jan Voh, 5.c
Moja harmonika je tudi moja prijateljica.
Natipkal: Tine
Puhar, 6.b
MUCA
ko na oknu nekaj zašumi.
To čuje, se zbudi,
že vidiš v kotu, kako jo skrbi.
Kliče
na glas mijav,
a ne čuje se daleč žal.
Ko bolje pogleda, strah je zaman,
na oknu bil je le črni vran.
Napisala
Tea Umek, 4.a
Natipkal: Blaž Ciglenečki, 7.b
Dežek
Fantek po polju
drvi
in dežek ga dobi.
Mama zaskrbljena,
k njemu hiti.
Mama pride, oj
skrbno,
fantek skrij se za drevo.
Fantek kuka, čaka,
gleda
in počaka jo.
Mama ga pogleda in
si misli,
kaj pa bo?
Fantek skoči in prestraši jo!
Jakob Predin, 2.b
Na ekran pretipkal: Blaž Ciglenečki,
7.b
POTOVANJE SKOZI ČAS S ČASOVNIM STROJEM
Končno!
Prispeli smo na vrh hriba, potem pa sem se šel razgledat naokoli. Ko sem tako
hodil naokrog, sem naenkrat padel v globoko luknjo. Na srečo je bil spodaj
pesek, sicer bi padel na trdna tla. S seboj sem imel tudi žepno svetilko, s
katero sem si posvetil. Ko sem tako gledal naokrog, sem zagledal majhen hodnik,
ki je vodil naravnost proti severu. Odpravil sem se po njem in prišel v sobo, v
kateri je bila naprava, ki je imela srednje velika vrata. Stopil sem bližje in
prebral napis na napravi. Z velikimi črkami je pisalo: ČASOVNI STROJ. Odprl
sem vrata na časovnem stroju in stopil vanj. V njem je bila tudi ročica, gumbi
s številkami od ena do devet in seveda nič. Bilo pa je tudi CD polje, na
katero je bilo mogoče natipkati številke. Zaprl sem vrata časovnega stroja in
natipkal letnico, leto 5555. Premaknil sem ročico in naprava je začela
delovati. Najprej sem zaslišal čudne zvoke. To ropotanje je trajalo pet minut,
nato pa je zamrlo. Odprl sem vrata časovnega stroja in zagledal velikansko
mesto, v katerem so bili visoki nebotičniki, hiše na enem stebru in bloki, ki
so imeli preko dvesto nadstropij in še druge
zanimive stavbe. Odpravil sem se v mesto. Toda ko sem prišel, sem videl
namesto ljudi robote, ki so hodili sem in tja in se prevažali naokrog. Zelo
zanimivo je bilo to, da so v zraku imeli postavljene semaforje in prometne
znake, prevažali pa so se z letečimi avtomobili, podobnimi malim raketam.
Hodil sem po mestu in prišel do velike hiše, na kateri je pisalo: GLEDALIŠČE.
Sklenil sem, da si bom odšel ogledat predstavo. Začudilo me je, saj so namesto
igralcev nastopale leteče naprave, ki so oddajale nenavadne zvoke, ki jih nisem
razumel. Ko sem se vračal s predstave, me je pograbila neznanska lakota. Nedaleč
stran sem zagledal prostor, ki me je spominjal na restavracijo. Stopil sem v
prostor in namesto hrane, so bile ob stenah postavljene čudne naprave, iz
katerih si s pritiskom na gumb dobil majhno tabletko oranžne barve. Poskusil
sem jo, toda imela je neprijeten okus. Zato sem sklenil, da se vrnem do časovnega
stroja in se z njegovo pomočjo poskusim vrniti nazaj v leto 2002.
To mi je tudi
uspelo. Ponovno sem se vrnil v jamo, od koder sem odšel na to potovanje. Po
hodniku sem prišel do luknje, v katero sem padel. Na srečo je bila ob steni
lestev, po kateri sem splezal na prosto. Vrnil sem se k staršem in odšli smo
domov. V svoji postelji sem takoj zaspal in sanjal o tem, kaj sem počel čez
dan.
Gregor
Kovač, 4.b
Sem Manja Pernek in že eno leto
igram na sintesajzer. Za sintesajzer sem se odločila zato, ker je moj dedi
dobil od njegove tete ta sintesajzer in ga igral. Nekega večera smo se
odpravili k dediju. Ko smo prišli, sem na omari zagledala sintesajzer in dedija
vprašala, če mi ga da. Nato mi ga je dal in sem doma z bratom igrala in se učila
nanj. Želim si, da bi nekega dne na nastopu igrala na klavir.
Sestavila:
Manja Pernek, 2.a
Natipkal: Alen Faljić, 6.b
Prišel sem v
knjigarno pogledat, kakšne knjige imajo. Videl sem eno knjigo, ki sem si jo želel
imeti. Potem smo šli k blagajni in knjigo sem dobil. Še zdaj jo najraje berem.
Natipkala: Sara Brus
1.
POGLAVJE – BELI ROHAN
Nekoč je živel
beli čarovnik, ki je bil kralj belega Rohana. Ta kralj je bil zelo močan in
obdan s kopico nevarnih pomočnikov. Njegovo vsakodnevno delo je bilo
ustvarjanje raznoraznih čarobnih napojev, ki jih je varil s pomočjo najzvestejših
učencev. Nekega dne je po deželi divjalo strahovito9 neurje, reke so
prestopile bregove, plazovi so odnašali sosednje griče, bližnje vasice pa je
zametel leden sneg. V hipu je slavni čarovnik ostal brez sestavin za svoje
napoje. Vedel je, da so v najbolj oddaljenem kotu grajskega vrta skrivna drevesa
in pozabljene sadike nenavadnih rastlin. Odhitel je tja in na njegovo veliko srečo,
so bila drevesa in ostale rastline skoraj nepoškodovane. Takoj je nabral
ustrezne sestavine za napoj napojev. Pripravljal ga je sedem noči, natanko med
23. in 24. uro ponoči.
1. KATERA PEVKA JE
DOBILA NAJVEČ GRAMIJEV ?
b) Norah Jones
c) Avril Lavinge
2.
KDO JE ZMAGAL NA LETOŠNJI
EMI ?
a)
Karmen Stavec
b)
Nuša Derenda
c)
Alenka Godec
3.
KATERI FILM JE IMEL NAJVEČ
NAPAK ?
a)
Harry Potter
b)
Gospodar prstanov 2
c)
Ujemi me, če me moreš
b)
J.Lo
c)
Madonna
5.
KATERI FILM JE NOMINIRAN
ZA 10 OSKARJEV?
a)
Chicago
b)
8 Mile
c)
Gangs of New York
6.
KATERA JE NAJBOLJ
POPULARNA SLOVENSKA PISATELJICA?
a)
Nejka Omahen
b)
J. K. Rowling
c)
Neva Štumberger
b)
vrtnica
c)
trobentica
8.
KAKO JE IME GLAVNEMU
IGRALCU FILMA 8 MILE?
a)
Marshall Bruce Mathers
b)
Valentin Vodnik
c)
Tom Cruise
b)
Vrhnika
c)
Šmarna Gora
MAJ
– Karmen Stavec
Če se boš malo bolj posvetil/a šoli, ti bo šlo mnogo bolje in tudi
bolj samozavesten/samozavestna boš. V življenju je treba tudi kaj postoriti,
da se lahko potem zabavaš!
Ljubezen:
V ljubezni pa si pravi/prava
mojster/mojstrica! Le pazi, da ti vajeti ne uidejo iz rok! Drugače, pa bo vse
teklo gladko!
DECEMBER-Sebastian
Hja, zelo rad/a plešeš, tudi po zvezkih, kadar je potrebno. V šoli ti
gre, zdravje ne bi moglo biti bolje, le prijateljev ti primanjkuje! Ozri se
malce okoli sebe, pa boš imel/a vse!
Ljubezen:
So dnevi, ko te ljubezen sploh ne mika, so pa dnevi, ko ti samo to roji po
glavi. Pojdi po neki srednji poti in zapleši v sanjavo ljubezen!
Pripravili
in natipkali: Evelina Savič & Vesna Mitrović
OBMOČJE ŠALJIVCEV
"Če kdo misli, da je nor, naj vstane!" reče profesor.
Dolgo je vladala tišina, nato pa je vstal Damir.
"Ti torej misliš, da si nor?"
"Pravzaprav ne, ampak srce me boli, ko vidim, da stojite samo vi."
"Kakšna je
razlika med šolo in norišnico?"
"V norišnici je vsaj osebje normalno!"
LAŽ
Mali Mihec je vprašal župnika:
"Ali je res Bog povsod?"
"Seveda je!"
"V naši kleti tudi?"
"Ja, tudi v vaši kleti je!"
"Pa sem vas! Mi sploh nimamo kleti!"
RAZOČARANA MATI
Mama razočarano pogleda Marijo.
"Marija, tvoje spričevalo je prava katastrofa! Kaj naj rečem na to?"
"To, kar si mi vedno rekla, če se mi je kaj slabega zgodilo!"
"In kaj sem rekla takrat?"
"Glavno je, da si zdrava, otrok moj. Ostalo ni važno!"
"Kako je bilo prvi dan v šoli?" vpraša mama Jurčka.
"Dobro, ampak nismo končali snovi, zato moramo jutri ponovno v šolo."
V vas so napeljali
elektriko. V neki hiši so vprašali starejšo gospo:
"Babica, ali naj pri vas napeljemo visoko ali nizko napetost?"
"Kar visoko, sinko, da se je otroci ne bodo mogli dotakniti."
"Zakaj blondinka polaga hladne obkladke na rob mize?"
"Ker ji je doktor rekel, naj jih polaga tja, kamor se je udarila!"
-----
HAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAHAH