ALEKSANDER ŠERER

Aleksander Šerer se je rodil 4.10.1957 v Beogradu. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo šolo za industrijsko oblikovanje v Beogradu in jo uspešno končal. Leta 1977 je začel s študijem arhitekture in designa na Fakulteti za uporabno umetnost v Beogradu.Diplomiral je oktobra 1982 z odlično oceno pri profesorju Vebru. Diplomska naloga je bila razstavljena na zaključni razstavi študentov: Fakulteta uporabnih umetnosti v Beogradu in leta 1984 še v prosto­rih Kreditne banke Maribor.
Leta 1984 se je zaposlil v Marlesu v Mariboru, kjer je projektiral pohištvo. Je član Društva oblikovalcev Slovenije in Društva arhitektov Maribor. Za design je prejel visoka priznanja in nagrade:
1987 - zlati ključ in zlata skrinja na Beograjskem sejmu; 1988 - zlati ključ na Beograjskem sejmu, 1989 - diploma za najboljšo stvaritev na natečaju za jugoslovansko pohištvo/89.
Tako, kot je uspešen dizajner, je tudi uspešen slikar. Slikati je začel že pri prof. Jovanoviču, ko se je pripravljal za spre­jemni izpit na fakulteto.Od leta 1990 dela samostojno kot kulturni delavec. Svoje slike razstavlja od leta 1994 predvsem na skupinskih razstavah. V likovnem razstavišču na naši šoli se slikar prvič predstavlja s samostojno razstavo.

Diplomirani arhitekt, Aleksander Šerer, se je z osnovami likovnega izražanja seznanil že na Fakulteti za uporabno umetnost v Beogradu, vendar pa je svoje znanje do pred kratkim uporabljal predvsem z namenom vizualnega predstavljanja svojih projektov s področja notranje opreme in nizkih gradenj, kar je njegova poklicna specializacija. Šerer običajno skicira svoje projekte v prepoznavnem realistično stiliziranem slogu z natančnimi proporci, skladno z geometrijsko perspektivičnimi zakonitostmi, pogosto pa vključuje tudi človeško figuro tako v interiernih kot v eksteriernih upodobitvah. Za razliko pa učinkujejo njegova likovna dela, ki jih tokrat prvič predstavlja v smislu celovitejšega pregleda dosedanjega opusa, popolnoma naspro­tujoče, ne le v izraznem, marveč tudi v motivskem pogledu.
Likovnoumetnostni ustvarjalnosti v ožjem pomenu se je avtor pričel intenzivneje posvečati šele pred nekaj leti, ko je začutil potrebo po notranjem očiščevanju in čustvenem sproščanju s pomočjo slikanja oziroma risanja domišljijskih, skorajda sanjskih upodobitev na širokem prehodu stilizacije v abstrakcijo z nadrealističnim nadi­hom. Z oblikotvornimi linijami, ki jih izrisuje na papir, bodisi s čopičem v temperi bodisi pogosteje z barvnimi svinčniki, upodablja domišljijske, skoraj fantazmagorične kompozicije med seboj prepletajočih se zoomorfno, antropomorfno in vegetabilno stiliziranih likov. Na podlagi barvne modulacije plastično učinkujoče, organsko prepletene oblikovne konstrukcije so nameščene v monohromatsko brezprostorje, ki poudarja idealistično zasnovano likovno pripoved. Le-ta je osredotočena po eni strani na barvno in objektno kompozicijo, po drugi pa na vsebinsko - izpovedno sožitje upodobljenih likov, kjer prevladujejo oblike ptičev (simbol zraka), rib (simbol vode) in rastlin (simbol zemlje), vmes pa nastopajo tudi tehnično učinkujoče konstrukcije, vse v smislu enotno delujočega organizma v enotnem biotopu.
Likovna dela Aleksandra Šererja lahko doživljamo kot utopično težnjo po harmoničnem delovanju posameznih enot, tako živega in neživega sveta kot tudi duhovne in materialne stvarnosti, ki bi se naj med seboj dopolnjevale in ne izključevale, kot se to žal dogaja v resničnem življenju. 

Likovni kritik, Mario Berdič