V mesecu novembru v avli sole razstavlja dr. Vinko Weiland.

Dr.Vinko Weiland, rojen 10. januarja 1930 v Mariboru, je mariborskemu občinstvu znan predvsem kot zdravnik specialist medicine dela. Nič manj ni znano, da se v prostem času ukvarja z botaniko, glasbo (je odličen pianist) in seveda s slikarstvom, ki mu je predan z vsem srcem.

Pri dvanajstih letih mu je ravnatelj klasične gimnazije rekel: »Ti boš ali pianist ali slikar.« Res je v štirih letih klasične gimnazije neprekinjeno sodeloval na vseh likovnih razstavah in požel veliko priznanj in laskavih ocen, vendar pa je najprej postal pianist in se štirideset let ukvarjal izključno s klavirjem ter igral skladatelje od baroka do romantike. Končno pa ga je premagala ljubezen do slikanja. Začelo se je, ko je iskal darilo za prijateljico in ni našel ničesar ustreznega, zato se je odločil in poslikal velik leseni krožnik in s tem darilom navdušil prijateljico. Sledilo je še veliko število poslikanih krožnikov s tropskimi rastlinami, ki danes skupaj z njegovimi zgodnjimi akvareli krasijo stene prijateljev v Salzburgu.

Njegov osnovni odnos v likovnih delih do vidnega temelji na izkušnji osebnega doživljanja sveta. Prav tako se njegov »samorastniški« odnos kaže tudi v odnosu do likovnega medija in likovne materializacije. Neposrednost in osebno invencijo do motiva in slike dr. Weiland ohranja tudi v delih, ki so nastajala v okolju likovne sekcije »Angel Besednjak«, kamor je bil povabljen. Akademski slikar Slavko Kores, ki je vodil sekcijo, je o njem dejal: »Njegova dela nastajajo v kratkem času, ki mu je za slikanje na razpolago in na osnovi jasne predstave o tem, kaj hoče v ustvarjalnem zanosu narediti. Zato so njegova dela manjšega formata, nastala na en mah, brez korektur in drobnjakarstva. Pozna se mu klavir v barvah.«

Pozneje so ga povabili v tečaj akademskega slikarja in docenta za slikarstvo prof. Ota Rimeleja. V Rimelejevi skupini sodeluje še danes. Oto Rimele je o njem povedal: »Za Weilandove podobe je značilna dvojna prisotnost časa – čas, ki ga prinaša motiv, in čas, ki ga nosi avtor sam. Oba se pojavljata kot dve referenčni točki njegovih podob. Čas, ki ga prinaša motiv, je namreč zaznaven le s pronicljivim in natančnim opazovanjem motiva, medtem ko drugi pravzaprav spreminja natančno obravnavo vidnega v eksistencialno gestualnost, v oblike in barvo likovne materializacije.«

Svoje slike je razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah.

 Samostojne razstave: 

1988  Maribor: »Amadeus«
1989    Maribor: Razstavišče »A banke«
1990    Ruše: Likovni salon Papirček
1992  Maribor: Izvršni svet občine

Skupinske razstave:

1995  Deutschlandsberg (Avstrija): Galerie Eberle
1987  Dravograd: »Regijska razstava severovzhodne Slovenije«
1988  Slovenj Gradec: Skupinska razstava likovne sekcije »Angel Besednjak«
1994  Maribor: Prostori Zdravstvenega doma Arnolda Drolca
1996  Maribor: Galerija DLUM
1997  Maribor: Razstavišče Union »Likovni atelje Ota Rimeleja«
1996, 1998, 2000 Ljubljana: Galerija  »Krka« ( Slovenski zdravniki slikarji)
2001  Maribor: Likovni atelje Ota Rimeleja- Razstavišče Union
2001  Maribor: Rektorat Univerze  Maribor
2002    Medobmočna razstava ISKD Maribor-Pesnica, Ruše in Zgornja Kungota
2002  SSK Radenci: Mednarodna razstava Zdravniki slikarji
2002  DLUM Leše pri Prevaljah