Olimje - druga tretjina

7. 5. 2010

OLIMJE, DRUGA TRETJINA

Četrtek ni bil nič manj vznemirljiv od srede. Takoj po zajtrku smo začeli delati, se pravi uriti ustvarjalnost in slikati po obrazu. Spoznali smo miselno metodo nenavadnih uporab in ustvarili čudovite kreacije – nekatere si lahko pogledate v priloženi galeriji slik.

Nekateri učenci so presenetili z izjemno skrbjo za jezik, drugi spet so dokazali, da jim ni vseeno za lastno zdravje. Med prvoomenjenimi je ena od šestošolk v cilju, da bi bil njen zapis res dovršen, nas mentorje vprašala, če se slovnično pravilno zapiše 's flašo' ali 'z flašo'. Nismo ji znali pojasniti in jo usmerili, naj povpraša slaviste v šoli – tu smo vendarle zgolj matematičarka, pedagoginja in psiholog. Zato pa smo bili toliko bolj kompetentni, ko nam je svoje zdravstvene težave jel pojasnjevati petošolec. Takole je govoril: 'Zvečer, ko sem legel v posteljo, sem imel nekaj težav. Bilo mi je slabo, vrtelo se mi je in srce mi je utripalo, a je potem hitro nehalo.' Kar odleglo nam je, čeprav smo se sprva ustrašili, ker nismo vedeli, kako bi ukrepali, če bi mu srce še naprej utripalo…

Za kosilo so nam postregli pico, povrhu pa še palačinke.

Popoldan je bilo čutiti veliko vznemirjenja. Kako tudi ne, ko pa je na urniku pisalo, da nas čaka presenečenje. Učenci so ugibali, kaj naj bi to bilo, razen njih peščica, ki so vedeli. Kako, sprašujete?

V včerajšnjem jutranjem zapisu na spletu sem omenil, da bo presenečenje golf, a prosil, da otrokom ne poveste, da sem vam to povedal. Nekateri starši so vendarle povedali otrokom, a jim zabičali, naj ne povedo mentorjem, da so jim povedali… Otroci so nam mentorjem to povedali a strogo zabičali, naj vam ne povemo, da so nam povedali, da ste jim povedali, da sem vam povedal. No, zdaj veste – povedali so nam, a vas prosim, da jim ne poveste, da sem vam povedal, da so nam povedali, da ste jim povedali, da sem vam povedal. Če pa jim že poveste, pa jim vsaj zabičajte, naj tega ne govorijo naprej…

Golf je bil kljub vsemu atrakcija dneva. Naučili smo se začetnih in zaključnih udarcev in spoznali, da na televiziji vse skupaj zgleda mnogo bolj enostavno. Prijazni vaditelji so najboljše golfiste celo nagradili.

Od golfa pa naravnost v čokoladarno, kjer bi skoraj zmanjkalo vrečk večjih dimenzij. Nekaj smo degustirali že na poti, glavnino pa so otroci skrbno shranili prav za Vas, spoštovani starši. In, ko smo že pri tem, prav pri skrbni izbiri ustreznega darilca se je začutilo, da Vas otroci pogrešajo in mislijo na Vas.

Zvečer smo pekli čevapčiče, rezali zelenjavo, pripravljali začimbe… Otroci so imeli dober občutek, da so aktivno sodelovali – ne zgolj pri zaužitju, ampak že pri pripravi večerje. Po večerji smo dopustili izbirnost. Nekateri so zasedli igrišče, drugi so reševali miselne igre, tretji pa lenobno poležavali po sobah…

Število klopov je ohranilo včerajšnje povprečje, a napredovalo pri izbiri starosti žrtve. Po včerajšnjem obisku petošolke se je tokrat naselil na šestošolko, a smo ga enako hitro in spretno odstranili, še preden bi se uspel odžejati.

Danes nas čaka dopoldansko učno delo, po kosilu pa si bomo ogledali hišo čarovnic, potem pa se z avtobusom odpravili do postaje, se vkrcali na vlak in … se vidimo zvečer!

Darko Hederih