Olimje v četrtek

4. 11. 2010

Po zajtrku smo se razdelili v dve skupini. Pravzaprav je to namesto nas opravil žreb. Prva skupina je spoznavala načine, kako v situaciji ustnega ocenjevanja znanja prelisičimo učitelja, kadar nič ne znamo, pa bi vendarle želeli pridobiti dobro oceno, druga skupina pa je spoznavala matematične bližnjice. Neverjetno, kako enostavni so nekateri računi, ki so na prvi pogled videti zapleteni. Skoraj nepošteno se nam zdi, kako na lahek način bomo odslej reševali matematične probleme…

Ob enajstih nas je obiskala novinarka Večera, nas poslušala, poslikala in nas spraševala to in ono. Reportažo z našega Tabora si lahko preberete v sobotnem Večeru.

Z gastronomskega vidika si boljšega dne nismo mogli niti zamisliti: po dunajskem in pomfriju so nam postregli sladoled, potem smo šli v čokoladarno, za večerjo pa smo si privoščili čevapčiče. Še prej so nekateri učenci poskrbeli za zdravje svojih babic, dedkov, staršev, bratov, in sester in to tako, da so v stari lekarni nakupili čaje, mazila, kapljice in tinkture, karkoli že to je...

Lepo vreme nam je omogočalo, da smo prosti čas preživeli v naravi, ob štirih pa smo se ponovno zbrali v učilnici in nadaljevali z dopoldanskim delom. Matematičnih trikov kar ni bilo konca in veseli smo, da bo to imelo tudi pozitivne ekološke posledice – baterije v kalkulatorjih bomo redkeje, če sploh še kdaj, zamenjali. Celo na šolo nismo pozabili. Opravili smo preverjanje znanja matematike in se tako pripravili na prihajajoč preizkus znanja…

Zvečer je sledil zdaj že naš tradicionalni piknik. Čevapčiči, lepinje, hrenovke, paradižnik in na koncu sladica. In pijača, kakopak. Ob pol devetih smo se napotili v sobe. Ko smo že hoteli leči k počitku, smo presenečeni ugotovili, da možje, ki so odgovorni za termine tekem evropske nogometne lige tudi tokrat urnika niso prilagodili našemu. Torej bomo do pol enajstih – ampak, obljubimo da že stuširani in v popolni tišini – spremljali tekmo, kdorkoli že igra.  

Darko Hederih