Olimje v torek

24. 4. 2012

OLIMJE V TOREK

Zbiranje pred lokomotivo – vožnja z vlakom – prihod v Olimje. Naš prvi postanek je ogled živali pri Mrazu. Medtem ko nam je gospod Mraz jel razlagati nenavadna imena njegovih fazanov in kur, je nam pogled vse bolj uhajal na par lam, ki je počel … khm … no, kako naj se izrazim … no … tisto pač, zaradi česar bi natančno čez enajst mesecev in pol utegnil biti taisti gospod Mraz bogatejši še za enega lamskega mladiča. Tudi indijska svinja je od takrat, ko je nismo videli, dobila trebušček, ki ga že vleče po tleh in zdi se, da so tudi ptičje kletke bolj natrpane, kot so bile lansko leto. Skratka, živali se pri Mrazu dobro počutijo in se imajo rade…

Razporedili smo se po sobah in si vzeli pol ure za počitek. Približno točno ob enajstih smo se dobili v predavalnici. No, mentorja sta pričakovala točnost, učenci so se držali približnosti. Ampak, pravila so jasna. Danes gremo zato nekaj minut prej v postelje. Pa saj bomo tako ali tako utrujeni.

Vegetarijanci so kosili štruklje in zelenjavo, mesojedci dunajskega in pomfrit. Eni in drugi so kosilo zaključili s sladoledom. Kosilu je sledil počitek, kot pač zahteva človekov bioritem. Večinoma smo počivali tako, da smo na vso moč tekali po igrišču, gozdu, travniku ali kar tako sem ter tja.

Popoldan smo nadaljevali delo, povezano z ustvarjalnostjo. Lotili smo se metode nenavadnih uporab, metode zamišljanja posledic in metode naslavljanja. Nastalo je veliko čudovitih idej in kakšno od njih bodo gotovo kdaj citirali naši zanamci.

Večerjali smo testenine. Vegetarijanci z gobami, mesojedci z mesno polivko. In solato. In sadno kupo.

Večerne aktivnosti so v Olimju rezervirane za kviz. Privedli smo ga do faze polfinala, ki ga bomo izvedli jutri. Obiskal nas je tudi poseben gost, avtor večine knjig Darka Hederiha, gospod Marjan Škvorc. Pomagal nam je pri žrebu ekip in je simbolično otvoril kviz.

Po kvizu je sledilo tuširanje, po tuširanju pa spanje. S tem imamo včasih nekaj težav in tokrat ni nič drugače. Kljub vsemu nam je uspelo pravočasno zavzeti položaje v posteljah in se delati, kot da spimo. No, mislim se pač ne da ukazovati in te so se še vračale na vse, kar se je ta dan zgodilo. Polni pričakovanj jutrišnjih dogodkov smo previdno zaspali. Zjutraj ne smemo preslišati budilke, kajti morebitna zamuda zajtrka bi mentorje zagotovo napeljala na idejo o skrajšanju prostega časa, ki nam je že tako ali tako bolj skopo odmerjen…

Darko Hederih