BELGIJA - zaključno javljanje

29. 4. 2010

Tokratno javljanje je kar iz Maribora. Med potjo domov ni bilo priložnosti, da bi se oglasili.

Lepo po vrsti. Jutranji ritem smo v teh dneh osvojili in nam ni več delal nobenih zapletov. Ritual s pospravljanjem sob, prenašanjem prtljage v avtobus nam je prešlo v vsakdanje rutinsko opravilo.

Prvi cilj zadnjega dne je bil živalski vrt z botaničnim vrtom. Jutranja svežina in nič obiskovalcev je bila po predhodnem aktivnem dnevu kar dobrodošla. Utrujenost popotnikov se je poznala, čeprav je ura kazala 10.15.

Pred nami je bil načrtovan še dolg dan. Na vse dane okoliščine smo počasi spoznavali prebivalce tega vrta. Kot vse predhodne dni, je bilo veliko zanimivosti, ki smo jih želeli trajneje zabeležiti.

V parku je bilo kar nekaj zanimivih prebivalcev. Imeli smo vtis, da so se tudi "domačini" komaj prebudili.

Zanimive posnetke je bilo možno narediti z manj gibljivimi živimi organizmi:

Po ogledu živalskega vrta smo se podali še na ogled zadnjih dveh muzejev. Jutranji del je bil načrtovan bolj za dekleta, kasneje pa za fante.

Tudi zadnji dan smo imeli vsi posebne majice. Zunanjost muzeja ni dala slutiti bogastva avtomobilske zbirke.

Iz avtov smo preskočili na železniške tire in na njih vezane prevozna sredstva.

Pri našem potepanju po Franciji smo se sami prepričali, da je težava pri komuniciranju, če ne poznaš njihovega francoskega jezika. A v muzeju avtomobilov to ni bilo res. V tem muzeju smo vso komunikacijo opravili v srbskem jeziku.

Po ogledu tega muzeja so bile na našem programu sami pluseki, ki so sporočali, da smo vse realizirali. Pred nami je bila dolga pot in prazni želodci. Zato smo si privoščili razvajanje in opravili ugoden nakup prehrambenih potrebščin za pot domov v Lidlu in potešili želodčke v McDonaldsu.

Po izjavah udeležencev sta bila to dogodka dneva. Sledila je improvizacija. Ker smo precej časa porabili za kosilo, ki smo si ga zagotovo zaslužili je bilo potrebno načrtovano pot domov prilagoditi dejanskemu stanju.

In tako smo se odpravili čez mejo (prvo na našem potovanju), zapustili EU in vstopili v Švico.

Ogledali smo si majhno mestece Basel, nato pa po notranjosti dežele peljali proti Italiji.

Med potjo smo spoznavali pokrajino Švice, prevozili veliko cestnih tunelov (najdaljši je bil dolg 17 km).

Tudi v Italijo smo naredli postanek, zakorakali še po tej deželi in se odpravili proti domu.

Vsi smo se polni vtisov vrnili pred Akvarij v četrtek zjutraj, kjer so nas pričakali starši udeležencev ekskurzije.

Mladen Tancer