Domov > Arhiv > Šolsko leto 2009/2010 > Delo z nadarjenimi učenci
Lep sredin pozdrav iz Olimja
8. 10. 2009
Olimje, tretji dan
Sredo smo pričeli enako kot preostale dni, z zajtrkom. Naj povemo, da otroci prihajajo na zajtrk in vse ostale aktivnosti točno, ne da bi jih na to opozarjali. Danes je bil zajtrk edini obrok, ki so nam ga pripravili gostitelji.
Tudi pot k samostojnosti je del osebnostne rasti. Opoldan smo si popolnoma sami pripravili okusno kosilo (da, tudi krompir znamo olupiti), zvečer pa so učenci popolnoma samostojno pojedli, kar je spekla učiteljica Jadranka.
Današnje delo je bilo vezano na dva vsebinska sklopa: analizo rokopisa in osnove javnega nastopa. Učenci so spoznanjem iz nebesedne komunikacije dodali vedenje o pomenu rokopisa in se naučili pripraviti osnutek za javni nastop. Znanje iz dneva v dan nadgrajujemo v cilju, da bi od tod prišli bolj vešči in samozavestnejši. In to nam uspeva!
Od obiskov smo danes opravili ogled samostana in tretje najstarejše lekarne v Evropi. Domač župnik nas je na zanimiv način popeljal skozi zgodovino kraja.
Predstavil nam je zdravila, ki jih izdelujejo, na koncu pa nas je pohvalil, ker smo zavzeto poslušali. V lekarni nam je predstavil zdravila, ki jih sami pripravljajo.
Zdi se, da je pri tem skušal biti nekoliko pragmatičen, saj je, razen kreme, ki odpravi mozolje, še posebej izpostavil mazilo proti išiasu, pri tem pa s kotički oči pogledoval proti vidno utrujenim učiteljem.
Zanalašč nismo nič kupili!
Iz samostana nas je pot vodila v smeri čokoladnice. Izvedelo smo, kako nastane čokolada. Če smo še nekaj minut prej bili prepričani, da je vzrok za pomanjkanje zanimanja za nakupe v lekarni to, da je otrokom zmanjkalo denarja, nas je vrsta pred blagajno v čokoladnici prepričala v nasprotno. Tako bo naša prtljaga ob vračanju domov težja za pol do dveh kilogramov – toliko pač, kolikor čokolade je kdo nakupil.
Popoldne je bilo nekaj manj prostega časa.
Vsaj po interpretaciji otrok, kajti odraslim se nam ni zdelo nič narobe, če bi pod rubriko 'prosti čas' uvrstili tudi čas, ki smo ga preživeli ob pečenju čevapčičev. Še sploh, ker jih je pekla učiteljica, učenci pa so na njih 'prosto čakali'.
Preostanek večera so otroci preživeli v apartmajih. Namen je bil, da bi se družili ob prijetnem klepetu, ampak zgodilo se je, da so bile televizije – še zdaj ne vemo, kako se je to zgodilo – prižgane. In če je že bilo tako, bi bilo škoda, če jih ne bi gledali. Za pogovor bo že še čas…
Darko Hederih
Zadnja sprememba: 13. 9. 2012 [ Kazalo ]