Domov > Arhiv > Šolsko leto 2009/2010 > Delo z nadarjenimi učenci |
||||
Lep ponedeljkov pozdrav iz Olimja |
||||
6. 10. 2009
Olimje, prvi dan
Prvi dan se je začel zjutraj, zato bi pričakovali, da se bo, kot je pač pri dnevih v navadi, končal zvečer.
Pa se ni! Zavlekel se je pozno v noč in se končal v času, ko so naše ure kazale, da se je že pričel drugi dan… Ampak, gremo po vrsti.
Vožnja je kljub prestopanju hitro minila. Tudi z namestitvijo ni bilo težav. Apartmaji so dovolj prostorni in čisti, osebje prijazno, hrana pa odlična.
Upam, da boste uspeli na kateri od slik ujeti, kakšne so dimenzije dunajskih zrezkov na Kozjanskem, pic pa ne postrežejo na ustaljen način, ampak jih na mizo prinašajo tako dolgo in toliko, dokler jedci ne kažejo očitnih znakov onemoglosti. To pa, verjemite, ni tako hitro…
Tu smo seveda predvsem zaradi programa, zato par besed o tem. Prvi dan je bil namenjen diagnostiki – povedano drugače, podvrgli smo se različnim, za ta namen prirejenim testom. Odkrivali smo, katere osebnostne lastnosti so pri posameznikih v ospredju, kaj je z našo motivacijo in koliko je kdo agresiven. Zadnji rezultati so bili še posebej zanimivi in so marsikoga presenetili. Spoznali smo, da se agresivnost ne kaže zgolj v uporabi pesti, ampak je kdaj pa kdaj zanjo odgovoren tudi jezik, posledično pa, da tozadevno tudi dekleta niso nedolžna…
Popoldanski prosti čas je vsak preživel na svoj način – eni na igrišču, drugi v sobah, skupaj pa smo se odpravili na ogled mini živalskega vrta, kjer brez znakov agresivnosti sobivajo pernate živali, lama, vietnamsko prase in noj. No, da ni čisto brez agresivnosti, nam je povedal gospodar, ko smo bili mentorji na samem, ampak, tega otrokom ne govorite!
Ob osmih zvečer smo se – namesto, da bi se prepustili razvajanju prijetnih apartmajev ali celo bazena - napotili na nekaj kilometrov oddaljeno šolo v Podčetrtek. Srečali smo se z učenci te šole, sestavili mešane pare, potem pa se – namesto, da bi počeli, kar mešani pari pač radi počnejo – pomerili v igri Abeceda.
Zmagal je, kdor je pač zmagal. Ni pomembno, pomembno je, da je bilo druženje prijetno, pot nazaj pa malo manj. Če ne verjamete, poskusite vi kdaj ves dan garati, potem pa tik pred spanjem preteči še sedem ali osem kilometrov.
Okrog triindvajsete ure smo se utrujeni zgrudili v postelje. Še prej bi se naj tuširali. Preden smo zaspali, pa smo si imeli še toooooliko za povedati!
Mladen Tancer |
||||
Zadnja sprememba: 13. 9. 2012 [ Kazalo ] |