PETEK V POREČU

19. 6. 2010

PETEK V POREČU

Naš prvi dan v Poreču je minil dinamično in brez večjih pretresov.

Vožnjo avtobusa smo prekinili z dvema krajšima postankoma za takšne in drugačne fiziološke potrebe (malica, WC), na meji pa se hrvaški carinik ni zadovoljil z običajnim rutinskim pogledom vzdolž avtobusa, ampak si je zaželel ogledati slike naših otrok na njihovih dokumentih. Smo pač zadovoljili tudi to njegovo potrebo.

Ob prihodu v Poreč smo se namestili v sobe in se odpravili na kosilo, po kosilu pa smo prtljago zložili v omare, potem pa se pol ure delali, kot da počivamo. Plavalni učitelji so se že prvi dan želeli prepričati v plavalne sposobnosti otrok, zato so vztrajali, da se odpravimo na nekoliko oddaljenejšo plažo, kjer smo opravili preizkus. Tako bo odslej plavanje diferencirano – od začetnega učenja za posameznike do zahtevnejšega poglabljanja znanja pri boljših plavalcih.

Samo v ilustracijo, kako oddaljena je bila naša današnja lokacija: ko smo se odpravili iz plaže, je Slovenija še zmagovala z dva proti nič, ko smo prispeli na našo lokacijo, kjer se bomo kopali v naslednjih dneh in raztegnili brisače, pa smo pri neodločenem rezultatu že trepetali za točko…

Na 'naši' plaži Pri Johnnyu smo šli še enkrat v vodo, preverili okus sladoleda in zapečenost pomfrija, potem pa se odpravili v dom. Po večerji smo zasedli športna igrišča, tip pred spanjem pa je sledilo dvostransko presenečenje. Ena od učenk nas je presenetila z rojstnodnevno pogostitvijo, mi pa njo z voščilom v obliki pesmi.

Spat smo se odpravili ob dogovorjeni uri, se pravi ob desetih, zaspali pa … no, večina še isti dan…  Sobotno jutro, v katerem nastaja pričujoče poročilo za zdaj ne obeta prav idealnih pogojev za kopanje, a pustimo se presenetiti. Na nazadnje je bil tudi včerajšnji dan poln preobratov…

Darko Hederih