Bili smo Polančiči
Učenec OŠ bratov Polančičev 1987–1995
OŠ bratov Polančičev sem obiskoval štiri leta kot učenec t. i. latinskega razreda, ki ga je ob rednih tedenskih urah latinščine odlikovala izbrana sestava odličnega kolektiva učiteljev.
Učenec OŠ bratov Polančičev 1989–1997
Težko je ujeti spomine na list papirja. Težko jih je oklestiti, preoblikovati in jih oropati čarobnosti. Spominov je namreč ogromno, vedno več in moram priznati, da se tudi v štirih letih nabere kar nekaj prtljage ...
Učenka OŠ bratov Polančičev 1972 - 1980
Kot majhna in drobna deklica sem z veliko modro torbo na ramenih prvič prestopila šolski prag. Tako se je zame začela pustolovščina osnovnošolskih let.
Učenka OŠ bratov Polančičev 1990–1998
Rodila sem se v prejšnjem tisočletju v ukrajinski prestolnici očetu violinistu in materi pianistki.
S petimi leti sem se zavezala violini, inštrumentu, ki je dandanes moj zvesti sopotnik na mojem popotovanju skozi življenje.
Režiser šolskih gledaliških predstav 1974 - 1999
Šestdeset let Osnovne šole bratov Polančičev. Pa saj živiva z ženo s to šolo že dobrega pol njenega veka! Od leta 1972. No, zdaj skoraj ne več, ko je Milka že v penziji. Se še spomnim mame Julke Polančič.
Zadnje novice
-
Prvi šolski dan
29. 8. 2022 -
Kolesarski izpit
28. 6. 2022 -
ZAKLJUČEK ŠOLSKIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ
28. 6. 2022 -
Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granice
23. 6. 2022 -
SNG Maribor - zaključna prireditev projekta 6 milijonov ladjic
22. 6. 2022