Učenka OŠ bratov Polančičev 1983–1991
Danes, ko se dnevi vrstijo z vrtoglavo hitrostjo, ko nas vsakdanjik obvez potegne v svoj vrtinec, komaj še sledimo ustaljenim tirnicam izpolnjevanja potreb in dolžnosti. V brezglavem tekmovanju za dosego zastavljenih ciljev žal še prepogosto pozabimo na človeške vrednote in resnične potrebe, ki so hrana naše duše. Preprosto si ne vzamemo časa, da bi v naš urnik prioritet uvrstili tako dragocene trenutke človečnosti. Kot je že bilo zapisano:
Ne šest, sedem milijonov se jih je zbralo v zaklonišču Metalne, kjer je na ogled instalacija, ki opominja. Opominja tako, kot celotna prireditev, da je sreča v nasmehu, v drobnem trenutku, v prijateljstvu, v druženju, v svobodi in v ohranjanju vsega, kar šteje. Ja, smo skrivoma obrisale oči in si zaželele, da se vojna ne bi več nikoli zgodila in da se neha tam, kjer te sreče nimajo.
