Učenec OŠ bratov Polančičev 1977–1985
Počutil sem se kot pravi frajer, ko sem z 18 kg in še ne sedmimi leti zakorakal v Osnovno šolo bratov Polančičev na svoj prvi šolski dan. Vrtec sem uspešno prestal in zelo sem bil ponosen, da sem že šolar. Odločil sem se, da se bom pridno učil, da bom, ko bom velik, zelo pameten. Takšno veselje v šoli se težko ponovi in res sem ga doživljal le še ob končanem pouku, petki pa so zelo kmalu postali moji najljubši dnevi. Zanimivo, ob nedeljah zvečer pa sem pogosto čutil, da se me loteva bolezen, čeprav sem se še moral odločiti, katera.
VečSem na Zarjo smo prišli
da bi se nasmučali
po smučišču sem in tja,
malo smuka, vijuganja.
Bejbiko, Sleme
smo kar razrili
na Arehu, Piskru
se v mlaki utopili.
Raziskali smo skrite planinske poti
razkrinkali škratove zvite laži.
Zvečer, ker zaspani še nismo bili
naučil nas čarovnik je vseh vragolij.
Vsi zdravi smo šolo v naravi prestali,
smo imeli se krasno, še več se smejali
zdaj čas je, da vrnemo se do dolin,
a v srcu ostal bo topel spomin.
