Bili smo Polančiči

Aglaja Falcieri

AglajaFalcieriUčenka OŠ bratov Polančičev 1983–1991

Danes, ko se dnevi vrstijo z vrtoglavo hitrostjo, ko nas vsakdanjik obvez potegne v svoj vrtinec, komaj še sledimo ustaljenim tirnicam izpolnjevanja potreb in dolžnosti. V brezglavem tekmovanju za dosego zastavljenih ciljev žal še prepogosto pozabimo na človeške vrednote in resnične potrebe, ki so hrana naše duše. Preprosto si ne vzamemo časa, da bi v naš urnik prioritet uvrstili tako dragocene trenutke človečnosti. Kot je že bilo zapisano:

Več
Dragi učitelji, strokovni sodelavci in vodstvo šole!

 

Precej nenavadno leto je za nami,
navkljub temu nas prav nič ni uspelo odtujiti,
z vašo pomočjo in trdim delom nam znanje,
celo nove spretnosti je uspelo osvojiti.

 

Stiskov rok, objemov srčnih letos žal ne bo,
v oči le na daljavo se mogoče je zazreti,
a, ker besede meja ne poznajo — k sreči,
mi zahvale in voščila vsaj na ta način dano je izreči.

 

V teh tednih dnevi kar prekratki so se zdeli,
opravljeni nalogi znova in znova druga je sledila,
toda kaj kmalu vse odšlo bo v pozabo, energija se bo povrnila,
ko v prazničnih dnevih miza od dobrot se bo šibila.

 

Želim Vam zdravja, miru, zadovoljstva, sreče,
v krogu dragih Vam naj srce zapoje in duša zaigra,
nove preizkušnje, cilji v kratkem bodo spet pred nami,
staro leto naj zatorej v duhu optimizma se izteče.

 

Prijazen predprazničen pozdrav, vaša Gaja