Učenka OŠ bratov Polančičev 1976–1984
»Mi smo šola slavnih bratov, bratov dveh junakov ...«
… so prepevali učenci višjih razredov, ko smo tistega daljnega 1. septembra 1976 skupaj s starši vstopali skozi ogromna stara vrata z Aškerčeve ulice in se skrivali za maminimi krili v nekdanji telovadnici, danes učilnici petega razreda. Bilo je včeraj, ko nas je tovarišica Ada sprejela v svoje naročje in postala zame sinonim učiteljice z veliko začetnico. Moja Ada me je spremljala in me spremlja še danes – ostala je svetla zvezda, ki ji še sledim. Naučila nas je odprtosti, prijaznosti in strpnosti, kolegialnosti in pravičnosti. Torej vsega tistega, kar v današnjem svetu ni več vrlina.
Da, to sem jaz. Vaša šola. V novi preobleki ... Se vidimo septembra.
V času poletnih počitnic pa le upoštevajte besede Ferija Lainščka:
Šolske stvari in skrbi moraš v predal zakleniti,
da ti ne morejo počitnic greniti, a tudi ne pobegniti.
Nato moraš počitnicam natančno dneve prešteti
in vsak dan moraš nekaj hoteti, želeti, početi.
