Bili smo Polančiči

Matjaž Latin

Matjaž LatinUčenec OŠ bratov Polančičev 1977–1985

Počutil sem se kot pravi frajer, ko sem z 18 kg in še ne sedmimi leti zakorakal v Osnovno šolo bratov Polančičev na svoj prvi šolski dan. Vrtec sem uspešno prestal in zelo sem bil ponosen, da sem že šolar. Odločil sem se, da se bom pridno učil, da bom, ko bom velik, zelo pameten. Takšno veselje v šoli se težko ponovi in res sem ga doživljal le še ob končanem pouku, petki pa so zelo kmalu postali moji najljubši dnevi. Zanimivo, ob nedeljah zvečer pa sem pogosto čutil, da se me loteva bolezen, čeprav sem se še moral odločiti, katera.

Več

Poln in razigran avtobus Polančičev je v sredo, 6. 4. 2022, prvo malico pojedel na travniku Šolskega centra Šentjur, kjer smo si ogledali likovno razstavo, strojni park, živali v hlevih, veterinarsko učilnico, se sprehodili po učni poti, kjer smo našli hotel za žuželke, čebelarja, spoznali živalske prebivalce tega območja in pojedli drugo malico. Tretja malica je bila na vzpetini Resevna, kjer smo si med potjo žejo pogasili kar iz naravnega izvira pitne vode, za povrh pa smo na idiličnem prostoru za piknike pred planinsko kočo Resevna pospravili še njihov najboljši štrudelj in to do zadnjega kosa… Da ne govorimo o malih malicah kar med potjo… Pomlad, topli sončni žarki in svež zrak so nas napolnili z novimi močmi. Bilo je lepo.

Razstava z naslovom Posadimo umetnost

Planinski dom na Resevni (682 m)

Šentjur Resevna