Bili smo Polančiči

Matjaž Fištravec

Matjaž FištravecUčenec OŠ bratov Polančičev 1965–1973

Kratko sem hodil na Polančiče, mnogo dlje k Aškercu. Razlika je bila ta, da je prva šola mestna, tadruga pa je bila onkraj parka in sem imel sošolce tudi s Piramide in od Treh ribnikov. Med macesni Akvarija smo postajali Viole, skupaj smo zrasli takole za deset do petnajst metrov in prišli kar krepka ekipa za sosede gimnazijcem.

Več
Dragi učitelji, strokovni sodelavci in vodstvo šole!

 

Precej nenavadno leto je za nami,
navkljub temu nas prav nič ni uspelo odtujiti,
z vašo pomočjo in trdim delom nam znanje,
celo nove spretnosti je uspelo osvojiti.

 

Stiskov rok, objemov srčnih letos žal ne bo,
v oči le na daljavo se mogoče je zazreti,
a, ker besede meja ne poznajo — k sreči,
mi zahvale in voščila vsaj na ta način dano je izreči.

 

V teh tednih dnevi kar prekratki so se zdeli,
opravljeni nalogi znova in znova druga je sledila,
toda kaj kmalu vse odšlo bo v pozabo, energija se bo povrnila,
ko v prazničnih dnevih miza od dobrot se bo šibila.

 

Želim Vam zdravja, miru, zadovoljstva, sreče,
v krogu dragih Vam naj srce zapoje in duša zaigra,
nove preizkušnje, cilji v kratkem bodo spet pred nami,
staro leto naj zatorej v duhu optimizma se izteče.

 

Prijazen predprazničen pozdrav, vaša Gaja