Učenka OŠ bratov Polančičev 1976–1984
»Mi smo šola slavnih bratov, bratov dveh junakov ...«
… so prepevali učenci višjih razredov, ko smo tistega daljnega 1. septembra 1976 skupaj s starši vstopali skozi ogromna stara vrata z Aškerčeve ulice in se skrivali za maminimi krili v nekdanji telovadnici, danes učilnici petega razreda. Bilo je včeraj, ko nas je tovarišica Ada sprejela v svoje naročje in postala zame sinonim učiteljice z veliko začetnico. Moja Ada me je spremljala in me spremlja še danes – ostala je svetla zvezda, ki ji še sledim. Naučila nas je odprtosti, prijaznosti in strpnosti, kolegialnosti in pravičnosti. Torej vsega tistega, kar v današnjem svetu ni več vrlina.
Ponoči smo imeli nekateri rahle težave s spanjem zaradi kreganja na nebu. Dežne kaplje so nas vseeno kmalu zazibale v miren in globok spanec. Zbudili smo se v sveže morsko jutro. Dopoldan je minil po programu (glej spodnjo sliko), popoldan pa smo zaradi oblačnega vremena obiskali Akvarij in terarij v Poreču in se v Virc vrnili z vlakcem. To je bilo doživetje... Večer smo zaključili z nogometno tekmo med »A-jeki« in »B-jeki«. Rezultat ni pomemben… Uživamo!
