Bili smo Polančiči

Matjaž Latin

Matjaž LatinUčenec OŠ bratov Polančičev 1977–1985

Počutil sem se kot pravi frajer, ko sem z 18 kg in še ne sedmimi leti zakorakal v Osnovno šolo bratov Polančičev na svoj prvi šolski dan. Vrtec sem uspešno prestal in zelo sem bil ponosen, da sem že šolar. Odločil sem se, da se bom pridno učil, da bom, ko bom velik, zelo pameten. Takšno veselje v šoli se težko ponovi in res sem ga doživljal le še ob končanem pouku, petki pa so zelo kmalu postali moji najljubši dnevi. Zanimivo, ob nedeljah zvečer pa sem pogosto čutil, da se me loteva bolezen, čeprav sem se še moral odločiti, katera.

Več
DSCN1357 1Zaključka mednarodnega projekta Branje ne pozna meja / Čitanje ne poznaje granica se je udeležilo 21 učencev iz 5. a, 5. b, 6. a in 6. b razreda. V kulturnem programu smo predstavili prebrani deli Jaz osel Zvonimira Baloga in Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča Ivane B. Mažuranić. Po druženju s sovrstniki z OŠ Budaševo, Topolovac in Gušće smo si ogledali trdnjavo iz 16. stoletja Stari grad, se sprehodili po Sisku in obiskali splošno knjižnico.