Bili smo Polančiči

Uroš Mencinger

Uroš MencingerUčenec OŠ Antona Aškerca 1964–1972

Spomina na Polančičevo nimam! Ker nikoli nisem hodil nanjo. Hodil sem, namreč, na Aškerčevo!

Še danes mi ni jasno, kako so nam lahko to naredili. Še dobro, da se je zgodilo, ko smo bili že na gimnaziji. Sicer bi zagotovo na prvi strani Večera pisalo: »Demonstracije osnovnošolcev proti preimenovanju šole v Aškerčevi ulici.« Kako so nam lahko vzeli osnovno šolo? Za nas je bila to takrat – kraja! Sam še danes čutim tako. Tudi vi, sošolke in sošolci?

Več

S proslavo ob dnevu državnosti, spričevalom v žepu, bežnim pogledom čez ramo nazaj in nizkim štartom pred počitnicami so učenci zaključili šolsko leto. Otrokom s Polančičev  - v obliki želja - podarjam pesem, ki se mi je utrnila, ko so vzneseno odhajali v dolgo poletje ...

Dragi otroci!


Želim vam podvig na vrhove poletja
in nežno šumenje avgustovskih trav,
hripavo grlo od srečnega dretja
in sveže premočen pomorski pozdrav.

Čas za počitek in vragolije,
za nova zaljubljanja s srčnih dobrav,
na polno napolnjene baterije
in polno prikupnih otroških zmešnjav.

Želim vam ideje in potovanja,
odete v družinski objem in smehljaj,
prepolne kornete in druga sladkanja,
jeseni pa srečno vrnitev nazaj.

Pripravnica Niki Jakol