Bili smo Polančiči

Matjaž Fištravec

Matjaž FištravecUčenec OŠ bratov Polančičev 1965–1973

Kratko sem hodil na Polančiče, mnogo dlje k Aškercu. Razlika je bila ta, da je prva šola mestna, tadruga pa je bila onkraj parka in sem imel sošolce tudi s Piramide in od Treh ribnikov. Med macesni Akvarija smo postajali Viole, skupaj smo zrasli takole za deset do petnajst metrov in prišli kar krepka ekipa za sosede gimnazijcem.

Več

S proslavo ob dnevu državnosti, spričevalom v žepu, bežnim pogledom čez ramo nazaj in nizkim štartom pred počitnicami so učenci zaključili šolsko leto. Otrokom s Polančičev  - v obliki želja - podarjam pesem, ki se mi je utrnila, ko so vzneseno odhajali v dolgo poletje ...

Dragi otroci!


Želim vam podvig na vrhove poletja
in nežno šumenje avgustovskih trav,
hripavo grlo od srečnega dretja
in sveže premočen pomorski pozdrav.

Čas za počitek in vragolije,
za nova zaljubljanja s srčnih dobrav,
na polno napolnjene baterije
in polno prikupnih otroških zmešnjav.

Želim vam ideje in potovanja,
odete v družinski objem in smehljaj,
prepolne kornete in druga sladkanja,
jeseni pa srečno vrnitev nazaj.

Pripravnica Niki Jakol