Učenka OŠ bratov Polančičev 1976–1984
»Mi smo šola slavnih bratov, bratov dveh junakov ...«
… so prepevali učenci višjih razredov, ko smo tistega daljnega 1. septembra 1976 skupaj s starši vstopali skozi ogromna stara vrata z Aškerčeve ulice in se skrivali za maminimi krili v nekdanji telovadnici, danes učilnici petega razreda. Bilo je včeraj, ko nas je tovarišica Ada sprejela v svoje naročje in postala zame sinonim učiteljice z veliko začetnico. Moja Ada me je spremljala in me spremlja še danes – ostala je svetla zvezda, ki ji še sledim. Naučila nas je odprtosti, prijaznosti in strpnosti, kolegialnosti in pravičnosti. Torej vsega tistega, kar v današnjem svetu ni več vrlina.
Iskal sem odgovor: kaj je poezija? –
in ga nisem našel.
Iskal sem odgovor: čemu je poezija? –
pa ga tudi nisem našel.
Vem le to, da je vsak človek nekje pesnik
Pesnik po svoje, čeprav malokdo poje.
Tisto »nekje« , človek in čas in svet
pa je morda poezija.
Zase bi želel samo to,
da bi pesmi same odgovorile.
(Tone Pavček)
Naj Vam odgovarjajo pesmi tudi v letu 2022, ravnateljica Brigita Smogavec
Voščilnica: Anny Zhang, 7. a
