Učenka OŠ bratov Polančičev 1983–1991
Danes, ko se dnevi vrstijo z vrtoglavo hitrostjo, ko nas vsakdanjik obvez potegne v svoj vrtinec, komaj še sledimo ustaljenim tirnicam izpolnjevanja potreb in dolžnosti. V brezglavem tekmovanju za dosego zastavljenih ciljev žal še prepogosto pozabimo na človeške vrednote in resnične potrebe, ki so hrana naše duše. Preprosto si ne vzamemo časa, da bi v naš urnik prioritet uvrstili tako dragocene trenutke človečnosti. Kot je že bilo zapisano:
Na Ribniško smo komaj pricapljali,
da bomo smučat znali.
Smuk, slalom, super "dži",
vse to bomo osvojili mi.
Fis pravila že poznamo,
ob pol petih lahko poklicali smo mamo.
Za večerjo "šmorn" in kompot,
pred spanjem še čaka nas pohod.
Ob devetih bomo pravljico prebrali,
ob pol desetih pa mirno spali ...:)
