Bili smo Polančiči

Aglaja Falcieri

AglajaFalcieriUčenka OŠ bratov Polančičev 1983–1991

Danes, ko se dnevi vrstijo z vrtoglavo hitrostjo, ko nas vsakdanjik obvez potegne v svoj vrtinec, komaj še sledimo ustaljenim tirnicam izpolnjevanja potreb in dolžnosti. V brezglavem tekmovanju za dosego zastavljenih ciljev žal še prepogosto pozabimo na človeške vrednote in resnične potrebe, ki so hrana naše duše. Preprosto si ne vzamemo časa, da bi v naš urnik prioritet uvrstili tako dragocene trenutke človečnosti. Kot je že bilo zapisano:

Več

Smucarji

Minil je tretji dan našega druženja na enem najlepših predelov Pohorja, ki pa nam trenutno  kaže malo manj prijazen obraz v obliki zime, kakršne večina med nami še ni doživela. Kljub temu naše znanje smučanja napreduje iz dneva v dan. Prijazno osebje Ribniške koče pa se nam trudi polepšati trenutke, ki jih preživimo v njej. Najbolj pomembno pa je, da smo vsi zdravi in razpoloženi za nove izzive.

Prijatelji iz sobe 5 so celo spesnili pesmico, ki jo objavljamo kljub pomanjkanju prostora:

Na Ribniški                      

Že zgodaj smo vstali, si zobke oprali,

na zajtrk smo odšli, po nove si moči.

Ko ratrak prihiti, nadenemo si smuči,

zdaj mi smučat gremo, potem pa še kosilo pojemo.

Ta, ta, ta ta naša Ribniška, zapojmo vsi, četrti A se veseli.