Učenka OŠ bratov Polančičev 1970–1978
V tistih osmih letih se je zgodilo vse, kar je lepo. Prvi šolski dan, učilnica z dišečimi jabolki, ki so nas pričakale na šolskih klopeh, velike, izpisane črke abecede, prijazen pozdrav »tovarišice« in ravnateljice. Šola se je takrat še imenovala po Antonu Aškercu, tam, kjer se danes nahaja avla, pa je stalo šolsko dvorišče. Vse glavne odmore smo preživeli na njem. Vedno smo se znali zabavati; priljubljene igre so bile tiste z elastiko, frnikolami, žogo. Nikoli ne bom pozabila kiparske razstave živali, ki so jih iz snega oblikovali učenci višjih razredov – spominjala je na JURASIC PARK, ki smo ga vsi občudovali.
Več
Smučarski tečaj uspešno opravili smo vsi, za valentinovo pridni smo bili.
Jutri smučarske tekme ne bo, ker z vidika vidljivosti žal ne bo šlo.
Zelišča so prav zanimiva, nismo vedeli, kako koristna je kopriva.
Za večerjo pica in po njej še žur, glasba in ples vse do jutranjih ur.
