Bili smo Polančiči

Uroš Mencinger

Uroš MencingerUčenec OŠ Antona Aškerca 1964–1972

Spomina na Polančičevo nimam! Ker nikoli nisem hodil nanjo. Hodil sem, namreč, na Aškerčevo!

Še danes mi ni jasno, kako so nam lahko to naredili. Še dobro, da se je zgodilo, ko smo bili že na gimnaziji. Sicer bi zagotovo na prvi strani Večera pisalo: »Demonstracije osnovnošolcev proti preimenovanju šole v Aškerčevi ulici.« Kako so nam lahko vzeli osnovno šolo? Za nas je bila to takrat – kraja! Sam še danes čutim tako. Tudi vi, sošolke in sošolci?

Več

Sonce, morje, plavanje, sprehodi… Vse to že pošteno vpliva na naš nočni počitek in jutranje prebujanje je vedno kasnejše… A danes smo z veseljem pohiteli, saj je bil današnji dan namenjen plovbi z ladjo. Iz Poreča smo odpluli proti Rovinju. Tržnica nam je pobrala še zadnje kune, a bilo je vredno…

Na ladji smo kosili dobrote iz žara in se posladkali s sladoledom. Med tem smo se zapeljali v Limski kanal in končno do Vrsarja, kjer je sledilo kopanje in sladoledna predstava – lovljenje kepic sladoleda z usti… Po vrnitvi v Poreč smo bili tako utrujeni, da smo počakali vlakec, ki nas je zapeljal v bližino Virca, potem pa že večerja in nogometna tekma POLANČIČI : PLIBERŠKI = 5 : 2. Vsi veseli in pošteno utrujeni smo se zazibali v trden spanec.

20180606 17081000