Učenka OŠ bratov Polančičev 1970–1978
V tistih osmih letih se je zgodilo vse, kar je lepo. Prvi šolski dan, učilnica z dišečimi jabolki, ki so nas pričakale na šolskih klopeh, velike, izpisane črke abecede, prijazen pozdrav »tovarišice« in ravnateljice. Šola se je takrat še imenovala po Antonu Aškercu, tam, kjer se danes nahaja avla, pa je stalo šolsko dvorišče. Vse glavne odmore smo preživeli na njem. Vedno smo se znali zabavati; priljubljene igre so bile tiste z elastiko, frnikolami, žogo. Nikoli ne bom pozabila kiparske razstave živali, ki so jih iz snega oblikovali učenci višjih razredov – spominjala je na JURASIC PARK, ki smo ga vsi občudovali.
VečKo urejamo misli na današnje dogodke ugotavljamo, da je za nami pester dan. Nakupovali smo v Rovinju, pluli po Limskem kanalu, plavali v Zeleni Laguni in se sladkali v Poreču. Ker smo bili po "izletu" že precej bolečih nog, smo zasedli vlakec in iz njega veselo mahali mimoidočim na poti do Virca.
