Dodatne aktivnosti

Bili smo Polančiči

Matjaž Latin

Matjaž LatinUčenec OŠ bratov Polančičev 1977–1985

Počutil sem se kot pravi frajer, ko sem z 18 kg in še ne sedmimi leti zakorakal v Osnovno šolo bratov Polančičev na svoj prvi šolski dan. Vrtec sem uspešno prestal in zelo sem bil ponosen, da sem že šolar. Odločil sem se, da se bom pridno učil, da bom, ko bom velik, zelo pameten. Takšno veselje v šoli se težko ponovi in res sem ga doživljal le še ob končanem pouku, petki pa so zelo kmalu postali moji najljubši dnevi. Zanimivo, ob nedeljah zvečer pa sem pogosto čutil, da se me loteva bolezen, čeprav sem se še moral odločiti, katera.

Več

Gajino voščilo

Dragi učitelji, strokovni sodelavci in vodstvo šole!

 

Precej nenavadno leto je za nami,
navkljub temu nas prav nič ni uspelo odtujiti,
z vašo pomočjo in trdim delom nam znanje,
celo nove spretnosti je uspelo osvojiti.

 

Stiskov rok, objemov srčnih letos žal ne bo,
v oči le na daljavo se mogoče je zazreti,
a, ker besede meja ne poznajo — k sreči,
mi zahvale in voščila vsaj na ta način dano je izreči.

 

V teh tednih dnevi kar prekratki so se zdeli,
opravljeni nalogi znova in znova druga je sledila,
toda kaj kmalu vse odšlo bo v pozabo, energija se bo povrnila,
ko v prazničnih dnevih miza od dobrot se bo šibila.

 

Želim Vam zdravja, miru, zadovoljstva, sreče,
v krogu dragih Vam naj srce zapoje in duša zaigra,
nove preizkušnje, cilji v kratkem bodo spet pred nami,
staro leto naj zatorej v duhu optimizma se izteče.

 

Prijazen predprazničen pozdrav, vaša Gaja