Bili smo Polančiči

Martina Rajšp

Martina RajšpUčenka OŠ bratov Polančičev 1976–1984

»Mi smo šola slavnih bratov, bratov dveh junakov ...«

… so prepevali učenci višjih razredov, ko smo tistega daljnega 1. septembra 1976 skupaj s starši vstopali skozi ogromna stara vrata z Aškerčeve ulice in se skrivali za maminimi krili v nekdanji telovadnici, danes učilnici petega razreda. Bilo je včeraj, ko nas je tovarišica Ada sprejela v svoje naročje in postala zame sinonim učiteljice z veliko začetnico. Moja Ada me je spremljala in me spremlja še danes – ostala je svetla zvezda, ki ji še sledim. Naučila nas je odprtosti, prijaznosti in strpnosti, kolegialnosti in pravičnosti. Torej vsega tistega, kar v današnjem svetu ni več vrlina.

Več
Dragi učitelji, strokovni sodelavci in vodstvo šole!

 

Precej nenavadno leto je za nami,
navkljub temu nas prav nič ni uspelo odtujiti,
z vašo pomočjo in trdim delom nam znanje,
celo nove spretnosti je uspelo osvojiti.

 

Stiskov rok, objemov srčnih letos žal ne bo,
v oči le na daljavo se mogoče je zazreti,
a, ker besede meja ne poznajo — k sreči,
mi zahvale in voščila vsaj na ta način dano je izreči.

 

V teh tednih dnevi kar prekratki so se zdeli,
opravljeni nalogi znova in znova druga je sledila,
toda kaj kmalu vse odšlo bo v pozabo, energija se bo povrnila,
ko v prazničnih dnevih miza od dobrot se bo šibila.

 

Želim Vam zdravja, miru, zadovoljstva, sreče,
v krogu dragih Vam naj srce zapoje in duša zaigra,
nove preizkušnje, cilji v kratkem bodo spet pred nami,
staro leto naj zatorej v duhu optimizma se izteče.

 

Prijazen predprazničen pozdrav, vaša Gaja