Drugi dan v Olimju je bil deževen, zato pa delovno toliko bolj učinkovit. Dopoldne smo posvetili pristopom k reševanju testov znanja s poudarkom na taktikah v situacijah, ko nam znanja primanjkuje. Ugotovili smo, da se da marsikdaj kakšno točko izvleči kar tako, mimogrede, tudi takrat, kadar o vsebini vprašanja ne vemo ničesar.
Osrednji del vsebine smo posvetili bližnjicam in trikom pri matematiki. Neverjetno, kako se da na videz zapletene naloge rešiti na enostaven način. Izvedeli smo tudi za izvor nastanka arabskih številk, v cilju lažjega računanja deležev pa smo si od domačinov celo izposodili eno ovco. Ne, ni končala na žaru, ki smo ga zakurili zvečer - po uspešno opravljenem računanju smo jo vrnili lastnikom.

Takoj po kosilu je sicer prenehalo deževati, a vseeno smo se držali spremenjenega urnika. Učenci so dobili navodila za izdelavo referatov in dve uri časa. Točno ob pol petih smo se ponovno zbrali v učilnici in nastopila je ura resnice. Kvaliteta referatov je namreč mentorjem pomembna povratna informacija o tem, kako so učenci vsebine razumeli in si jih zapomnili. Poleg tega vadimo javni nastop in še kaj. Mentorja namreč po natančno predstavljenih kriterijih ocenjujeta vsak referat posebej. Dokaz, da sta pri tem precej stroga je že to, da je predstavitev referatov edina ura na taboru, ko oba mentorja hkrati natakneta očala.

Referati so bili vsi po vrsti odlični, pardon – fantastični. To je namreč druga najvišja možna ocena, umeščena med oceni 'odlično' in 'turbo fantastično'. Učenci so pokazali, ne le, da obvladajo vsebine, ampak tudi, da so ustvarjalni, domiselni in vešči javnega nastopanja. Večerjo smo si pripravili sami. Združili smo moči, narezali zelenjavo, pripravili meso in sir in v slabe pol ure je nastala odlična večerja. Po večerji je sledilo finale kviza, potem pa po ustaljenem ritmu: druženje v sobah, skrb za higieno in spanje.

Lep pozdrav iz Olimja.